<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=122035"><dc:title>Splet kot vir socialne podpore žalujočim staršem po perinatalni izgubi</dc:title><dc:creator>Vučko,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Globevnik Velikonja,	Vislava	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Tina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>perinatalna izguba</dc:subject><dc:subject>perinatalno obdobje</dc:subject><dc:subject>žalovanje</dc:subject><dc:subject>socialna podpora</dc:subject><dc:subject>podporne skupine</dc:subject><dc:subject>spletna podpora</dc:subject><dc:description>Uvod: Perinatalna smrt močno prizadene starše, saj se navežejo na svojega otroka, ko je še
v maternici. Pomembno je, da žalujoči ob takih trenutkih prejmejo skrbno podporo v
kliničnem okolju in izven njega. Veliko staršev se zateka k spletni obliki podpore. Podporne
skupine združujejo ljudi, ki imajo skupne interese, ter se nanašajo na skupno tematiko. Starši
najdejo v takih skupinah podporo in razpravljajo z drugimi starši, ki so doživeli podobno
izkušnjo. Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati, kakšno podporo nudijo
podporne spletne skupine staršem, ki so izgubili otroka v perinatalnem obdobju, in v kolikšni
meri je ta vrsta podpore staršem v pomoč. Zanimala nas je tudi podpora, pridobljena v
kliničnem okolju in izven njega. Metode dela: V diplomskem delu je bila najprej
uporabljena deskriptivna metoda dela, kar je zajemalo sistematični pregled literature. V
empiričnem delu diplomskega dela je bil uporabljen kvantitativen raziskovalni pristop.
Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo lastnega anketnega vprašalnika. Podatki so bili
zbrani na nesistematičen način na družabnem omrežju Facebook. Vzorec udeležencev
raziskave so predstavljali starši z izkušnjo perinatalne smrti otroka. Rezultati: Staršem je
podpora s strani partnerja v 61 % pomagala ali zelo pomagala. V kliničnem okolju so starši
dobili malo podpore, kar 26 % staršev v porodni sobi podpore sploh ni dobilo. Glede
razumevanja izgube se je partner ponovno izkazal kot najbolj razumevajoč. Najmanj
razumevajoči so bili sorodniki in delodajalec. Starši so se pridružili podporni skupini iz
različnih razlogov, torej 33 % staršev, da bi preboleli izgubo, 19 % informativno, 18 %, da
bodo drugim v podporo in pomoč. V 74 % so bili starši s podporo, prejeto v spletni skupini,
zadovoljni ali zelo zadovoljni. Najbolj so bili zadovoljni z informativno podporo, najmanj
pa s socialno. V veliki meri je podporna skupina staršem pomagala pri prebolevanju izgube.
Le 4 % staršev podpora v podporni skupini ni pomagala. Razprava in zaključek: Rezultati
kažejo na pomanjkanje podpore v kliničnem okolju, zato je pomembno dodatno
izobraževanje zdravstvenega kadra na tem področju. Spletne podporne skupine so se
izkazale za učinkovite. Staršem nudijo informativno, čustveno in socialno podporo.</dc:description><dc:publisher>[T. Vučko]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-18 07:46:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122035</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
