Perfekcionizem, zadovoljstvo z življenjem in doživljanje stresaSrnko Rauh, Tjaša (Avtor) Simonič, Barbara (Mentor) perfekcionizemučinki perfekcionizmazadovoljstvo z življenjemstresučinki stresa.Magistrsko delo obravnava konstrukt perfekcionizma v povezanosti z zadovoljstvom z življenjem, kot tudi z doživljanjem stresa. Teoretični del vključuje opredelitev perfekcionizma, kakor tudi njegove številne delitve in s tem povezana poimenovanja. Predstavi tudi učinke perfekcionizma na številna področja življenja, kot so izobraževanje, starševstvo, partnerski odnos. V povezavi s tem je je avtorica obravnavala tudi izvor perfekcionizma in njegove posledice. V okviru zadovoljstva z življenjem je podana njegova opredelitev, kakor tudi ocenjevanje in njegov odnos v povezavi s perfekcionizmom. Poglavje o doživljanju stresa vključuje njegovo opredelitev, dejavnike, ki lahko sprožijo stres pri posamezniku in njegove učinke ter posledice, kakor tudi odziv telesa na stresno situacijo in povezanost stresa s perfekcionizmom. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, znotraj katere je bilo raziskovano področje doživljanja perfekcionizma v povezanosti z zadovoljstvom z življenjem in doživljanjem stresa, kakor tudi raziskovanje razlik v doživljanju perfekcionizma, zadovoljstvu z življenjem in doživljanjem stresa glede na sociodemografske lastnosti. Za raziskavo je bila uporabljena kvantitativna metoda, pri čemer so bili poleg vprašanj o sociodemografskih podatkih uporabljeni še vprašalniki Lestvica popolnosti, Lestvica zadovoljstva z življenjem in Lestvica doživljanja stresa. V raziskavi je sodelovalo 357 udeležencev, rezultati pa so pokazali negativno povezanost perfekcionizma z zadovoljstvom z življenjem, kakor tudi z doživljanjem stresa. Razlike med spoloma v perfekcionizmu niso bile ugotovljene, so pa bile ugotovljene v doživljanju stresa, ženske namreč stres doživljajo močneje kakor moški. Ugotovljenih tudi ni razlik v doživljanju perfekcionizma glede na vrstni red rojstva in stopnjo izobrazbe. Pokazala pa se je razlika v doživljanju stresa glede na stopnjo izobrazbe, pri čemer posamezniki s srednješolsko (ali nižjo) izobrazbo doživljajo manjšo stopnjo stresa kakor posamezniki z izobrazbo, višjo od srednješolske. Glede zadovoljstva z življenjem je raziskava pokazala, da so starejši posamezniki (55 let ali več) bolj zadovoljni s svojim življenjem kakor mlajši posamezniki, ki štejejo med 16 in 30 let. Prav tako so z življenjem, v primerjavi s samskimi in posamezniki v zunajzakonski zvezi, bolj zadovoljni poročeni posamezniki.[T. Srnko Rauh]20202020-11-17 09:00:02Magistrsko delo/naloga122025sl