<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121984"><dc:title>Primerjava analiz 2D in 3D modelov istih elektromagnetnih struktur</dc:title><dc:creator>FRELIH,	MATEJ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Makuc,	Danilo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>magnetostatična analiza</dc:subject><dc:subject>efekt zračne reže</dc:subject><dc:subject>metoda končnih elementov</dc:subject><dc:subject>modeli elektromagnetnih struktur</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo med seboj primerja rezultate 2D magnetostatične analize z uporabo metode končnih elementov s 3D analizo istih elektromagnetnih struktur. Tekom diplomskega dela pokažem, da je 3D analiza veliko bolj točna od 2D analize, z izjemo osno simetričnih 2D modelov, pri katerih je končni rezultat zelo blizu tistemu, pridobljenemu z analizo 3D modela. Kot glavni dejavnik, ki vpliva na razliko v rezultatu, se v 3. poglavju izkaže debelina zračne reže. Zato v diplomskem delu pridem do zaključka, da je uporaba 2D analize bolj smiselna v primerih, ko je le ta manjša. V 4. poglavju se dotaknem primerjave 2D analize z analitičnim izračunom s pomočjo reluktančnega vezja. Tudi tu efekt zračne reže igra ključno vlogo pri točnosti končnega rezultata. V tem poglavju izpostavim tudi pomembnost uporabe formul za upoštevanje efekta zračne reže, obenem pa predstavim svojo, kot alternativo tistim, ki se pojavljajo v literaturi. Poglavje 5. primerja kratkostične impedance transformatorjev izračunane z 2D in 3D modeli z rezultati meritev. V 6. poglavju pa predstavim še poseben primer osno simetričnih 2D modelov, kjer se 2D analiza v natančnosti izkaže za ekvivalentno 3D.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-13 10:25:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121984</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
