<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121981"><dc:title>Uporaba pravljic kot sredstvo za spodbujanje strpnosti</dc:title><dc:creator>Kozar,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sobočan,	Ana Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>strpnost</dc:subject><dc:subject>različnost</dc:subject><dc:subject>multikulturnost</dc:subject><dc:subject>etnični predsodki in stereotipi</dc:subject><dc:subject>pravljice</dc:subject><dc:subject>vzgojiteljice</dc:subject><dc:subject>starši in otroci</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu sem se osredotočila na odnos vzgojiteljic in pomočnic predšolskih otrok
ter staršev do raznolike kulture, ki med drugim vključuje tudi etnične predsodke in stereotipe.
V teoretičnem delu sem predstavila pojem multikulturne družbe, predsodke in stereotipe, ter
kako jih razvijajo, zanikajo in oblikujejo otroci, starši, vzgojiteljice in pomočnice predšolskih
otrok. Poudarjam pomen vrtca, ki je primarno okolje, kjer se otrok v večini prvič sreča z
drugačnostjo. V nadaljevanju pa sem večji poudarek dala pravljicam kot sredstvu za
spodbujanje strpnosti.
Empirični del magistrskega dela pa je opravljen na osnovi kvalitativne metode in hkrati
eksplorativne raziskave. Namen raziskave je namreč bil ugotoviti, kakšen je pomen pravljic in
koliko pozornosti ter na kakšen način se namenja raznoliki kulturi, predvsem skozi literaturo,
v vrtcu in domačem okolju. Podatke sem pridobivala s pomočjo intervjujev z vzgojiteljicami in
pomočnicami predšolskih otrok in s fokusnimi skupinami, kjer so sodelovale mamice.</dc:description><dc:publisher>[U. Kozar]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-13 09:00:48</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121981</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
