<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121923"><dc:title>Vpliv staginga na zaznano kakovost izkušnje z dogodkom: primer maturantskega plesa</dc:title><dc:creator>Šehović,	Edin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kline,	Mihael	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zaznana kakovost izkušnje</dc:subject><dc:subject>dogodki</dc:subject><dc:subject>sestavine staginga</dc:subject><dc:description>Na posebnem dogodku ljudje dobijo priložnost za izkušnjo, ki je sicer niso vajeni in ki 
presega normalne izkušnje iz vsakdanjika. Izkušnje se zgodijo v vsakem posamezniku, ki je bil vključen na katerikoli ravni. Ker so preveč osebne, jih pravzaprav ne moremo obljubiti udeležencem dogodka, lahko pa jih poskusimo omogočiti. S premišljeno in ustvarjalno uporabo različnih sestavin staginga, ki so odvisne od glavne teme dogodka, lahko vplivamo na zaznano kakovost izkušnje z dogodkom pri udeležencih. Ker je pomembno vedeti, ali smo izpolnili njihova pričakovanja, je treba zaznano kakovost tudi meriti. V prvem delu diplomskega dela sem na podlagi literature izpostavil najpomembnejše sestavine staginga in ključne dimenzije kakovosti izkušnje z dogodkom. V empiričnem delu sem s kvantitativno metodo ugotavljal vpliv višje zaznane kakovosti posamezne dimenzije na višjo zaznano kakovost izkušnje z dogodkom. Iz rezultatov raziskave je razvidno, da višja zaznana kakovost programa, valence, higienikov in interakcije med udeleženci pozitivno vpliva na višjo zaznano kakovost izkušnje. Po drugi strani pa zaznana kakovost prizorišča, presenetljivo, ne pripomore k pojasnjevanju variance zaznane kakovosti izkušnje.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-09 08:46:52</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121923</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
