Uporaba različno prečiščene odpadne vode za namakanje Hokkaido buč (Cucurbita maxima L.)Leskovar, Gašper (Avtor) Pintar, Marina (Mentor) Kacjan Maršić, Nina (Komentor) odpadna vodaprečiščena odpadna vodatežke kovine v tlehtežke kovine v rastlinahkomunalne čistilne napravenamakanjeHokkaido bučeZaradi podnebnih sprememb in z njimi povezane suše ter, večje variabilnosti padavin in tudi napredka v kmetijstvu se tako kot drugod po svetu tudi v Sloveniji, pojavlja vedno večja potreba po vodi za namakanje. Ker so zaloge pitne podzemne vode, ki predstavljajo največji vir vode za namakanje pri nas omejene, smo se odločili narediti poskus z namakanjem s prečiščeno odpadno vodo. Uporabili smo vodo iz treh različnih postopkov čiščenja, algne tehnologije, rastlinske čistilne naprave in iz klasične pretočne čistilne naprave s predhodno denitrifikacijo in anaerobno stabilizacijo blata v gniliščih centralne čistilne naprave Ajdovščina, kjer je poskus tudi potekal. Zanimalo nas je, ali bo prišlo do razlik med maso pridelkov testne rastline (Cucurbita maxima L.) po obravnavanjih in ali se bodo koncentracije težkih kovin v tleh in rastlinah zaradi različnih virov vode razlikovale, kar je tudi eden od korakov, da ugotovimo, ali je odpadna prečiščena voda primerna za namakanje. To smo tudi dokazali, saj se je razlika med obravnavanji pri primerjavah povprečnih koncentracij desetih elementov v tleh in rastlinah pokazala samo pri bakru v rastlinah, kjer razlik ne moremo z gotovostjo pripisati viru prečiščene odpadne vode. Ugotovili smo tudi, da lahko zaradi hranil, ki ostanejo v prečiščeni odpadni vodi, zmanjšamo potrebo po dognojevanju.[G. Leskovar]20202020-11-08 07:15:08Magistrsko delo/naloga121915sl