Določanje radialne komponente vetra iz meritev Dopplerjevega radarjaŠvagelj, Vito (Avtor) Skok, Gregor (Mentor) Strajnar, Benedikt (Komentor) Zgonc, Anton (Komentor) vremenski radarDopplerjev radarNyquistova hitrostdealiasingvertikalna radiosondažaDopplerjev vremenski radar meri radialno hitrost hidrometeorjev v ozračju z merjenjem spremembe faze med dvema zaporednima odbitima sunkoma elektromagnetnega valovanja. Interval, na katerem lahko radar enolično določi hitrost, je omejen z Nyquistovo hitrostjo. Prave radialne hitrosti, ki so izven merjenega intervala, se preslikajo na ta omejen interval, zato lahko vetrovno polje vsebuje nezveznosti. V Sloveniji sta dva meteorološka radarja, ki imata majhen interval hitrosti, zato so potrebne metode, ki skušajo enolično določiti izmerjene hitrosti. Popravljeno vetrovno polje je potencialno uporabno pri izračunu vremenske napovedi. V tem magistrskemu delu so predstavljene tri takšne metode in verifikacija le-teh s pomočjo radiosondažne meritve in napovedi modela ALADIN. Analizo meritev sem izvajal na obeh meteoroloških radarjih v Sloveniji. Za analizo sem z vizualno oceno na vsakem radarju izbral približno 750 pet ali deset minutnih meritev, skupaj 1500 meritev. Izbiral sem primere, pri katerih sem ocenil, da so prisotne padavine na večjem območju Slovenije in so relativno nizke intenzitete. Analiza subjektivno določene uspešnosti metod je pokazala, da je najboljša metoda s torusno preslikavo, ki je uspešno popravila približno 50 % meritev. S približno 25 % uspešnostjo je druga najboljša Meierjeva metoda. Še približno polovico manj uspešna je metoda CINDA. Primerjava z radiosondažo je pokazala majhne razlike med vsemi tremi metodami. Enako je pokazala tudi primerjava z modelom. V vseh primerjavah so metode izboljšale napake v primerjavi z nepopravljenimi radarskimi meritvami hitrosti.20202020-11-07 08:15:02Magistrsko delo/naloga121908sl