<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121904"><dc:title>Prvi ukrepi laikov pri poškodbah zob</dc:title><dc:creator>Bobnar,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rojko,	Franc	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Levec,	Tina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>laboratorijska zobna protetika</dc:subject><dc:subject>zobje</dc:subject><dc:subject>poškodba zob</dc:subject><dc:subject>travmatične poškodbe zob</dc:subject><dc:subject>zlomi</dc:subject><dc:subject>prva pomoč</dc:subject><dc:subject>sekalci</dc:subject><dc:subject>laiki</dc:subject><dc:description>Uvod: Poškodbe zob se nam lahko pripetijo kadarkoli – v otroštvu, mladosti ali starosti. Travmatične poškodbe zob, ki vključujejo poškodbe zob in dlesni ter poškodbe ostalih obzobnih tkiv, predstavljajo približno eno tretjino vseh poškodb. Dobro je poznati anatomijo zoba ter ločiti mlečne zobe od stalnih, saj nam bo to v pomoč pri prepoznavi poškodb zob, hkrati pa bomo vedeli, kako pravilno ukrepati. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti poškodbe zob in podrobnejše opisati zlom zoba ter ukrepe prve pomoči pri takšnih poškodbah. Metode dela: Diplomsko delo je napisano na podlagi deskriptivnega sistematičnega pregleda slovenske in tuje literature. Članki so bili pridobljeni iz naslednjih podatkovnih baz: PubMed, ScienceDirect, Springer Link, Google Scholar in COBISS. Časovni okvir nastalih člankov je od leta 2013 do 2020, vključenih pa je bilo 41 del. Rezultati: Na podlagi pregledane literature smo ugotovili, da je odlom zoba pogost pojav posebno pri zgornjih prvih sekalcih. V takšnem primeru je potrebno zobni okrušek poiskati in ga ustrezno shraniti vse do obiska zobozdravnika. Pri poškodbah zob ni nujno, da so le-te opazne, zato je potreben natančen pregled ustne votline, včasih je potrebno opraviti tudi rentgensko slikanje. Potrebna sta hitro ukrepanje in takojšen obisk zobozdravnika. Le tako bomo zagotovili, da zob in njegove celice ne bodo začeli odmirati. Razprava in zaključek: Kot najustreznejši medij za shranjevanje se je izkazalo mleko, ki omogoča učinkovito shranjevanje zoba tudi do šest ur po poškodbi. Rezultati so sicer pokazali, da so laiki neizkušeni in nevešči o ukrepanju pri poškodbah zob. Problem se pojavi že pri manjših poškodbah, saj jih športniki in starši običajno ne jemljejo dovolj resno, posledično ne obiščejo zobozdravnika, kar pa lahko privede do dolgoročnih posledic. Zaradi nepravilnega ukrepanja in neznanja lahko nastanejo kasnejši zapleti, zato bi bilo potrebno ljudi že od otroštva naprej poučevati o travmatičnih zobnih poškodbah, znanje pa ohranjati in obnavljati.</dc:description><dc:publisher>[S. Bobnar]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-07 07:47:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121904</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
