<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121900"><dc:title>Vpliv spremembe ocen parametrov znotraj Tyrer-Cuzickovega modela na izračun individualne ogroženosti z rakom dojk</dc:title><dc:creator>BIRK,	MOJCA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zadnik,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ružić Gorenjec,	Nina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Tyrer-Cuzickov model</dc:subject><dc:subject>gen BRCA1</dc:subject><dc:subject>gen BRCA2</dc:subject><dc:subject>tveganje</dc:subject><dc:subject>rak dojk</dc:subject><dc:description>Tyrer-Cuzickov model napoveduje tveganje za raka dojk v določenem časovnem obdobju, natančneje verjetnost, da posameznica zboli za rakom dojk do neke starosti, če do sedaj še ni zbolela. Model sloni na populacijski funkciji preživetja in funkcijah preživetja nosilcev mutacij genov BRCA1 in BRCA2. Segregacijski del modela upošteva starost posameznice in genetske dejavnike tveganja, ki jih pridobimo iz družinske anamneze raka dojk in jajčnikov ali genetskega testiranja. V regresijskem delu modela upoštevamo še ostale osebne dejavnike tveganja, kot so starost ob menarhi, rojstvo otrok, starost ob rojstvu prvega otroka, menopavzni status, prejemanje hormonske nadomestne terapije, gostota dojk idr.
Avtorji Tyrer-Cuzickovega modela so v program IBIS Risk Evaluator v8 vključili tudi incidenco raka dojk v slovenski populaciji. V magistrskem delu nas je zanimalo, ali sprememba populacijske funkcije preživetja in sprememba funkcij preživetja nosilcev mutacij genov BRCA1 in BRCA2 prinese strokovno pomembne razlike v izračunu tveganja za raka dojk.
Podrobno smo preučili članka o Tyrer-Cuzickovem modelu, v katerih marsikateri del modela ni natančno razložen. V programskem okolju R smo implementirali izračun tveganja za raka dojk in primerjali izračune tveganja po programu IBIS Risk Evaluator v6 z našimi izračuni. Implementacija modela nam je omogočila, da smo spremenili ocene parametrov znotraj modela, natančneje funkcije preživetja splošne populacije in nosilcev mutacij genov BRCA1 in BRCA2. Razlike v izračunu tveganja samo preučili na vzorcu 350 posameznic, ki so bile vključene v preventivno obravnavo v Centru za bolezni dojk in torej še niso zbolele za rakom dojk. Primerjali smo porazdelitev tveganj in porazdelitev posameznic v splošno, zmerno ter visoko kategorijo ogroženosti z rakom dojk. S pomočjo paketa Shiny smo v programskem okolju R ustvarili interaktivno spletno aplikacijo za izračun tveganja za raka dojk.
Pokazali smo, da pri spremembi populacijske funkcije preživetja z britanske na slovensko pride do strokovno pomembnih razlik, medtem ko sprememba funkcij preživetja nosilcev mutacij genov BRCA1 in BRCA2 ne prinese strokovno pomembne razlike v porazdelitvi tveganj ali v porazdelitvi posameznic v kategorije ogroženosti.
V spletno aplikacijo za izračun tveganja za raka dojk vnesemo osebne dejavnike tveganja za raka dojk in anamnezo raka dojk ter jajčnikov v družini. Aplikacija poda izračun osebnega in populacijskega desetletnega tveganja za raka dojk ter verjetnosti, da je oseba nosilka mutacije gena BRCA1 ali BRCA2. Podatke o posameznici in njenem tveganju za raka dojk shranimo v Excelovo datoteko, kar nam omogoča lažjo nadaljnjo analizo podatkov.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-06 14:55:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121900</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
