<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121895"><dc:title>Primerjava civilne odgovornosti udeležencev pri graditvi po Obligacijskem zakoniku s posebno gradbeno zakonodajo</dc:title><dc:creator>Velkovrh,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dugar,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>projektiranje</dc:subject><dc:subject>nadzor</dc:subject><dc:subject>gradnja</dc:subject><dc:subject>civilna odgovornost</dc:subject><dc:subject>Obligacijski zakonik</dc:subject><dc:subject>Gradbeni zakon</dc:subject><dc:description>Civilna zakonodaja, ki ureja pogodbena razmerja in določa civilno odgovornost udeležencev pri graditvi, mora biti usklajena z javnopravno zakonodajo, ki določa obvezujoče določbe v javno korist. Javnopravna zakonodaja omejuje pogodbeno urejanje gradbeništva z določanjem elementov, ki so nujni za zagotovitev javnega interesa. Pri gradnji je treba varovati javni interes, ker gradnja objektov zadeva tretje osebe; sosede, mimoidoče ali prihodnje uporabnike in okolje. Zato javnopravni predpisi zahtevajo pridobitev ustreznih soglasij in dovoljenj ter delno določajo oblikovanje in izvajanje pogodb v gradbeništvu, da se zagotovi predvsem javni interes glede varnosti in trajnosti objektov ter njihove umestitve v prostor. Predvidevajo tudi druge omejitve pri gradnji v javnem interesu, zaradi česar je obligacijskopravna ureditev glede istih vprašanj odveč. V literaturi še ni bilo opravljene primerjave, ki bi sistematično uredila vprašanje nasprotujočih si določb med Obligacijskim zakonikom (OZ) in Posebnimi gradbenimi uzancami (PGU) kot civilnima predpisoma ter Gradbenim zakonom (GZ) in drugimi javnopravnimi predpisi. 

Namen magistrskega diplomskega dela je predstaviti morebitna nasprotja med predpisi, ki urejajo gradbeništvo, njihovo primerjavo za ugotovitev skladnosti ureditve, torej kako GZ dopolnjuje in konkretizira dokaj skope določbe gradbeništva v OZ in morebitne praktične rešitve spornih ureditev. Hipoteza, da javnopravni predpisi silijo v civilno odgovornost, ki ni predvidena s civilnopravno zakonodajo, je bila ovržena. Ureditvi se dokaj ustrezno dopolnjujeta, vendar sistem pravne ureditve gradbeništva še daleč ni dovršen in izpopolnjen. Spornih je več vidikov, kar nam pokaže že dejstvo, da se v dveh letih po sprejetju GZ že sprejema GZ-1.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-06 09:00:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121895</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
