<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121884"><dc:title>Model optimizacije uporabe bele žlindre pri nizkoogljičnih jeklih</dc:title><dc:creator>Banovšek,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Knap,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Drofelnik,	Nejc	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>numerični modeli</dc:subject><dc:subject>sulfidna kapaciteta</dc:subject><dc:subject>porazdelitveno razmerje žvepla</dc:subject><dc:subject>viskoznost</dc:subject><dc:subject>žlindra</dc:subject><dc:description>Čistost jeklene taline zahteva natančno kontrolo procesnih parametrov in poznavanje reakcij v agregatih sekundarne metalurgije. Interakcije med talino in žlindro skušamo predstaviti z uporabo teoretičnih ali empiričnih numeričnih modelov.
V magistrskem delu sem analiziral nekaj obstoječih numeričnih modelov za določevanje sulfidne kapacitete in viskoznosti žlindre. Za izračun sulfidne kapacitete so predstavljeni model Sosinsky &amp; Sommerville, Youngov in Taniguchijev model ter model KTH. Viskoznost žlindre pa sem izračunal z uporabo modelov NPL, Iidovega, Urbainovega in Razširjenega Urbainovega modela.
Izbranih je bilo 32 vzorcev žlindre sistema CaO-Al2O3-SiO2-MgO. Vzorci so bili razdeljeni v dve skupini, A skupino, s 5 mas. % MgO in skupino B, z 10 mas. % MgO. Za izbrane vzorce so bili z omenjenimi modeli opravljeni izračuni sulfidne kapacitete in viskoznosti pri različnih temperaturah. Rezultate sulfidne kapacitete smo uporabili tudi za določevanje porazdelitvenega razmerja žvepla med žlindro in talino. Za določitev slednjega smo potrebovali vrednosti ravnotežne aktivnosti kisika, ki smo jih izračunali z uporabo modela Ohta &amp; Suito ter upoštevanjem spremembe Gibbsove proste energije pri reakciji dezoksidacije med aluminijem in kisikom. 
V rezultatih je za posamezen model predstavljen vpliv sestave žlindre. S pomočjo izračunov je podrobneje analiziran vpliv posamezne komponente in primerjava med skupinama vzorcev žlindre A in B. Na podlagi izračunov pri 1400 °C, 1450 °C, 1500 °C, 1550 °C in 1600 °C je bila ugotovljena temperaturna odvisnost preiskovanih veličin. 
Izračune numeričnih modelov sem medsebojno primerjal, njihove vrednosti pa smiselno ovrednotil.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-05 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121884</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
