<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121862"><dc:title>Analiza izbranih postopkov s kolektivnimi tožbami v Evropski uniji</dc:title><dc:creator>Gorišek,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vlahek,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kolektivna tožba</dc:subject><dc:subject>kolektivno varstvo</dc:subject><dc:subject>zastopniška tožba</dc:subject><dc:subject>odškodninska tožba</dc:subject><dc:subject>opustitvena tožba</dc:subject><dc:subject>varstvo potrošnikov</dc:subject><dc:subject>pravo Evropske unije.</dc:subject><dc:description>Vprašanje kolektivnih pravnih sredstev v Evropski uniji je v zadnjih letih zaradi pobud evropskih institucij pridobilo veliko pozornosti. V praksi se ja namreč pokazalo, da je intervencija Evropske unije na tem področju potrebna, saj se instituti kolektivne tožbe v državah članicah zelo razlikujejo. Razlikujejo se po vrsti kolektivne tožbe, ki je na voljo, aktivni legitimaciji, uporabi sistema vključitve ali izključitve, financiranja tožbe itd. Heterogenost na tem področju je problematična, saj niso vsi državljani držav članic Evropske unije deležni enake pravne zaščite v primerih množičnih oškodovanj. Različne ureditve držav članic pa imajo tudi negativni vpliv na enotni notranji trg.

V nalogi sem analizirala izbrane postopke s kolektivnimi tožbami v državah članicah Evropske unije in osvetlila razlike med njimi. Ugotovila sem, da je ukrepanje organov Evropske unije potrebno, da se zagotovi ustrezno urejene in uravnotežene mehanizme, ki prispevajo k učinkoviti zaščiti in izvrševanju pravic v primerih množičnih oškodovanj.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-04 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121862</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
