<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121855"><dc:title>IZBRANE PROCESNE DILEME PRAVNEGA NASLEDSTVA V DAVČNEM POSTOPKU</dc:title><dc:creator>Tomažič,	Matjaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač,	Polonca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>davčni postopek</dc:subject><dc:subject>legitimacija strank</dc:subject><dc:subject>pravni naslednik</dc:subject><dc:subject>dedič</dc:subject><dc:subject>porok</dc:subject><dc:subject>davčna izvršba</dc:subject><dc:subject>procesne pravice</dc:subject><dc:subject>ustavna jamstva</dc:subject><dc:description>Problematika magistrskega dela se nanaša na legitimacijo in položaj drugih oseb v davčnih postopkih, kot so primarni zavezanci, zlasti z vidika pravnega nasledstva. Namen raziskovanja je poglobljena in kritična analiza procesnih dilem pravnega nasledstva in sorodnih institutov v davčnem postopku. Zlasti preko treh dilem, ki so (1) določitev pravnega naslednika, (2) njegova umestitev v postopek izvršbe in (3) povezava pravnega naslednika s predmetom obdavčitve, upoštevajoč časovni vidik, sta raziskani teorija in praksa v Sloveniji. Primerjalno je problematika proučena tudi na primeru Avstrije. Poglavitna razloga za raziskovanje sta vpliv dilem na procesna in ustavna jamstva vpletenih oseb ter razumevanje teoretičnih izhodišč. 
Pri raziskovanju so bile uporabljene naslednje znanstvene metode: deskriptivna, dogmatska, normativna in primerjalno-pravna metoda, metoda analize in sinteze, zgodovinska metoda, študija primera, induktivna in deduktivna metoda, aksiološko-deontološka metoda, metoda abstrakcije in konkretizacije ter intervju. Tako je bila problematika proučena s teoretičnega vidika, glede določb predpisov ter ravnanja davčnih organov in sodišč. 
Ugotovitve izpostavljajo tveganje za vpliv proučevanih dilem na procesne garancije prizadetih oseb po Ustavi RS, ZDavP-2 in ZUP. Položaj pravnih naslednikov pri tem neredko ni urejen tako, da bi bilo uveljavljanje njihovih pravic skladno s teoretičnimi izhodišči ustavnega in upravnega procesnega prava. Obravnavane dileme so delno prepoznane na FURS, vendar niso obravnavane v širšem kontekstu s ciljem enotnih standardov v odmernih in drugih davčnih postopkih. Ugotovljena je bila primerljivost avstrijske ureditve s slovensko. Uporabnost dela je izkazana zlasti z vidika razvoja teorije, ozaveščanja problematike, izboljšave zakonodaje in predvsem bolj sistemskega ravnanja davčnih organov in sodne prakse v prihodnje.</dc:description><dc:publisher>[M. Tomažič]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-03 11:25:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121855</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>