<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121849"><dc:title>Odnos med formativno opisno oceno in učno motiviranostjo učencev po strokovnem mnenju učiteljev</dc:title><dc:creator>Koščak,	Patricija Manja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Juriševič,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učna motivacija</dc:subject><dc:description>Na učni proces vpliva več dejavnikov, najpomembnejša pa je učna motivacija. Motivacija vpliva na učenje in posledično tudi na učno uspešnost učencev. Zato je pomembno, da si učitelji prizadevajo za bolj kakovostno učno motiviranost pri učencih. Preverjanje in ocenjevanje znanja imata poleg spoznavnega in čustvenega tudi motivacijski vpliv, kar kaže na to, da sta usmerjenost in intenziteta motivacije pri učenju odvisni tudi od tega, na kakšen način učitelji preverjajo in ocenjujejo znanje učencev. Zaradi tesne povezave med učno motiviranostjo učencev in njihovimi ocenami sem v svojem magistrskem delu skozi strokovna mnenja slovenskih učiteljev raziskovala odnos med formativno opisno oceno ter učno motiviranostjo učencev. 
V teoretičnem delu magistrskega dela sem najprej opredelila pojem učne motivacije. Učno motivacijo sem razložila skozi različne psihološke teorije in skozi umestitev v model učne motivacije po avtorici Juriševič. Pri tem sem se osredinila na teorijo samodeterminacije, ki je ena bolj aktualnih motivacijskih teorij. Poudarek pri opredelitvi učne motivacije je tudi na učiteljevi vlogi pri motiviranju učencev. Drug sklop teoretičnih izhodišč predstavlja povratna informacija učitelja učencu oz. učencem. To lahko učitelji podajo v okviru preverjanja in ocenjevanja, ki sta v tem razdelku podrobneje opredeljena. Skladno s problemom magistrskega dela je večji poudarek na opisni oceni, ki jo dobivajo učenci prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Podane so še usmeritve za izboljšanje vpliva preverjanja in ocenjevanja na učenje in učno motivacijo. 
V empiričnem delu je bil namen dela ugotoviti, v kakšnem odnosu sta formativna opisna ocena in učna motiviranost učencev po strokovnem mnenju učiteljev. Preveriti sem želela, ali formativne opisne ocene po strokovnem mnenju učiteljev učence spodbujajo k učenju, večajo interes za učenje oziroma na njih delujejo motivacijsko. Ugotavljala sem, kako po strokovnem mnenju učiteljev formativne opisne ocene vplivajo na učno motiviranost učencev po teoriji samodeterminacije. Zanimalo me je tudi, kako učenci po strokovnem mnenju učiteljev dojemajo formativno opisno oceno oziroma kako razumejo njen namen.  
V raziskavo je bilo vključenih 52 učiteljev razrednega pouka dolenjskih osnovnih šol, ki poučujejo ali so že poučevali razrede prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja in imajo izkušnje z opisnim ocenjevanjem. Vprašalnik, ki je preverjal odnos med formativno opisno oceno in učno motiviranostjo učencev, je vseboval vprašanja odprtega in zaprtega tipa, slednja z odgovornim formatom ocenjevalne lestvice Likertovega tipa.  
Rezultati so pokazali, da formativna opisna ocena po strokovnemu mnenju učiteljev učence spodbuja k učenju oziroma nanje deluje učno motivacijsko. Učitelji menijo, da je tako zaradi sporočilne vrednosti in vloge povratne informacije, ki jo formativna opisna ocena ima. Učenci lahko na podlagi takojšnje povratne informacije spremljajo svoje znanje, ga izboljšujejo in učno napredujejo. Po strokovnemu mnenju učiteljev formativne opisne ocene delujejo na učence tudi učno motivacijsko zaradi jasno izraženih ciljev in kriterijev pri takemu načinu ocenjevanja. Učitelji menijo, da mora biti formativna opisna ocena, ki spodbudi učno motivacijo, zapisana jasno, konkretno in razumljivo. Vsebovati mora podatek, kaj učenec zna, ga pohvaliti in usmeriti k odpravi napak, napredku in dosegu še neusvojenih ciljev. Učitelji pojasnjujejo, da formativna opisna ocena pri učencih spodbuja avtonomnost, in sicer v smislu občutka odgovornosti za svoj uspeh. O tem, da opisne formativne ocene spodbujajo kompetentnost učencev, pa so učitelji neodločeni. Nadalje menijo, da se pri učencih glede na teorijo samodeterminacije najmanj pojavljata zunanje uravnavanje in introjicirano uravnavanje, ki sta tudi bolj kontrolirani obliki motivacije. Najpogosteje se pri učencih pojavlja identificirano uravnavanje, ki je prva stopnja avtonomne motivacije. Po njihovem strokovnem mnenju učenci formativne opisne ocene dojemajo kot povratno informacijo o že doseženem znanju, s čimer lahko odpravijo vrzeli v svojemu znanju. 
Izsledki magistrskega dela so pomemben prispevek k razumevanju uresničevanja funkcij formativnega ocenjevanja v osnovni šoli z vidika učiteljev, poleg tega pa napeljujejo na konkretne pristope učiteljev za spodbujanje učne motiviranosti učencev za učenje v šoli.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-03 07:57:52</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121849</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
