<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121780"><dc:title>Asociacijski procesi v vodnih raztopinah poli(α-alkil karboksilnih kislin)</dc:title><dc:creator>Hriberšek,	Patricija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogej,	Ksenija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>-</dc:subject><dc:description>V tem delu smo z različnimi tehnikami proučevali vpliv valence dodanega protiiona ter ionske jakosti  raztopine  (I)  na  asociacijske  pojave  v  vodnih  raztopinah  poli(α-alkilkarboksilnih  kislin) pri sobni temperaturi in med segrevanjem ter ohlajanjem.   
Z  dinamičnim  (DLS)  in  statičnim  sipanjem  svetlobe  (SLS)  smo  v  vodnih  raztopinah  dveh stereoizomerov  poli(metakrilne  kisline)  (PMA);  ataktične  (aPMA)  in  izotaktične  (iPMA)  v prisotnosti  anorganskih  kovinskih večvalentnih  (NaCl,  MgCl2,  CaCl2  in  LaCl3)  ter  organskih hidrofobnih   enovalentnih   (tetrametilamonijevega   (TMACl),   tetraetilamonijevega   (TEACl)   in tetrapropilamonijevega   (TPACl))   kloridov   raziskovali   tvorbo   nanodelcev.   Asociati   iPMA   so stabilni pri višji stopnji nevtralizacije (αN) karboksilnih kislin (αN≈ 0,20) kot asociati aPMA (αN = 0), kar kaže na močnejšo medmolekulsko asociacijo med verigami iPMA. Nastali asociati PMA v prisotnosti  anorganskih kovinskih protiionov imajo značilnosti mikrogelskih delcev z gostejšim jedrom in nabreklo korono. Glede na izračunani parameter oblike (ρ) (ρ≈ 0,90), se oba izomera v prisotnosti Mg2+obnašata drugače kot v prisotnosti Na+, Ca2+ in La3+, za katere so značilne nižje vrednosti  (ρ≈  0,70⎯0,80).  Asociati,  ki  nastanejo  v  prisotnosti  Mg2+,  imajo  enakomernejšo porazdelitev  mase  (brez  jasno  izoblikovane  strukture  jedro-korona)  v  primerjavi  z  asociati  v prisotnosti Na+, Ca2+ in La3+. To smo pripisali močni hidrataciji Mg2+ ionov, zaradi česar Mg2+ ioni favorizirajo  monodentatno  vezavo  s  karboksilnimi  (COOH)/karboksilatnimi  (COO⎯)  skupinami. Ca2+  in  La3+ ioni pa se vežejo nanje na bidentatni način, ki je močnejši od monodentatnega. Na razlike  v  strukturi  asociatov  v  prisotnosti  različno  valentnih  kationov  kažejo  tudi  izrazito različne odvisnosti ionizacijskih enatlpij (ΔHion) od αN in rezultati fluorimetričnih ter pH meritev. Strukturo,  podobno  mikrogelskim  delcem,  tvorita  tudi  oba  izomera  v  prisotnosti  TMA+,  ki  s COOH/COO⎯  skupinami  interagira  direktno  preko  elektrostatskih  interakcij,  medtem  ko  pri vezavi večjih  in  bolj  hidrofobnih  TEA+   in   TPA+   na   verige   aPMA   prevladujejo   interakcije hidrofobnega značaja, zato so ti delci bolj nabrekli in zrahljani (ρ≈ 0,90). Asociati iPMA pa imajo bolj iztegnjeno strukturo, ker TEA+ in TPA+, ki sta sterično bolj zahtevna, ločita izotaktične verige v raztopini, zato se lahko slednje med sabo povezujejo s H-vezmi preko COOH in COO⎯ skupin.  
Z več  eksperimentalnimi  tehnikami  (vizualni  eksperiment, UV-Vis  spektroskopija,  DLS  in  SLS, kalorimetrija,    fluorimetrija,    NMR)    smo    v    nadaljevanju    jasno    dokazali    nasproten    vpliv temperature  na  medmolekulsko  asociacijo  v  razredčenih  vodnih  raztopinah  a-  in  iPMA  v prisotnosti vseh proučevanih anorganskih  kovinskih večvalentnih  in  organskih  hidrofobnih enovalentnih  protiionov.  Med  segrevanjem  pride  v  primeru  raztopin  aPMA  do  asociacije  verig aPMA  in posledično do obarjanja ter ločitve faz (LCST obnašanje; angl. lower  critical  solution temperature). Nastala oborina aPMA se v prisotnosti Na+, Mg2+ in Ca2+ med ohlajanjem raztopi, v prisotnosti  La3+  pa  je  agregacija  ireverzibilna.  Nasprotno  od  aPMA  pa  se  med  segrevanjem asociati  iPMA popolnoma ali delno razgradijo (UCST obnašanje; angl. upper  critical  solution temperature)  brez makroskopske ločitve faz.  De-asociacija  je  popolnoma  reverzibilna. Višanje valence kationa znižuje LCST za raztopine aPMA in zvišuje UCST za raztopine iPMA. Ugotovili smo tudi, da višanje I raztopin NaCl, MgCl2 in CaCl2 vodi do znižanja temperature, pri kateri pride do ločitve  faz,  medtem  ko  v  primeru  LaCl3 višanje I  nima  bistvenega  vpliva  na  LCST.  Tudi raztopine aPMA v prisotnosti hidrofobnih kationov se obnašajo kot LCST polimerne mešanice. V primeru prisotnosti TMA+ se med segrevanjem nastala oborina med ohlajanjem raztopi, medtem ko  oborine  v  raztopinah  TEACl  in  TPACl  ostanejo  prisotne. S povečevanjem dolžine na dušik vezanih alkilnih  verig in s tem naršačajočo hidrofobnostjo kationa, vrednosti LCST za raztopine aPMA   padajo. Asociati  iPMA  tudi  v  raztopinah  soli  organskih  kationov  med  višanjem temperature  razpadejo,  vendar  se  med  ohlajanjem ne tvorijo več nazaj, kot je to značilno za asociate izotaktične oblike v prisotnosti anorganskih protiionov.   
Hidrofobnejša  analoga poli(α-alkilkarboksilnih    kislin),    poli(etakrilna    kislina)    (PEA)    in poli(propilakrilna   kislina)   (PPA),   tvorita   v   prisotnosti   anorganskih   kovinskih večvalentnih kationov  Na+,  Mg2+,  Ca2+  in  La3+  asociate  z  bolj  nabreklo  strukturo  in  enakomerno  porazdeljeno maso  po  celotnem  delcu  kot  jih  tvorita  a- in iPMA zaradi daljših in sterično zahtevnejših hidrofobnih  etilnih  in  propilnih  stranskih  skupin,  ki  se  nahajajo  v  notranjosti  delcev.  Tem ugotovitvam  v  prid  govorijo  DLS  in  SLS  rezultati  (ρ≈ 1,0) in fluorimetrične meritve. Tako kot aPMA tudi PEA in PPA sodita med LCST polimerne mešanice. Asociacija PEA in PPA v prisotnosti anorganskih  kationov  Na+,  Mg2+,  Ca2+  in  La3+ je ireverzibilna. Do ločitve faz pride tako na makroskopskem nivoju (v prisotnosti dvovalentnih Mg2+ in Ca2+) v obliki oborine podobne gelu, kot tudi na mezoskopskem nivoju (v prisotnosti Na+ in La3+), ko raztopine postanejo zgolj motne ali pa izpade fina oborina. To je posledica tvorbe močnih vodikovih vezi COOH···COO⎯ med polimernimi  verigami,  ki  postajajo  med  segrevanjem čedalje bolj favorizirane zaradi slabšanja kakovosti topila in se med ohlajanjem še ojačijo. Daljšanje hidrofobne stranske skupine preiskovanih aPMA, PEA in PPA močno vpliva na njihovo obnašanje v vodnih raztopinah. Daljša in bolj hidrofobna kot je stranska skupina (metilna &lt; etilna &lt; propilna), šibkejša je polikislina in tvori močnejše vodikove vezi COOH···COO⎯  zaradi izrazitejšega pozitivnega induktivnega efekta. H-vezi v kombinaciji COOH···COO⎯,  ki  se  tvorijo  v raztopinah PEA in PPA, so močnejše kot H-vezi v kombinaciji COOH···COOH v raztopinah aPMA, in zagotavljajo stabilnost asociatov, ki se tvorijo med segrevanjem.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-28 15:40:00</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121780</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
