<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121767"><dc:title>Antropologija nasilja v družini: Med teorijo in prakso</dc:title><dc:creator>Guček,	Sanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čebron Lipovec,	Uršula	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nasilje v družini</dc:subject><dc:subject>antropologija nasilja</dc:subject><dc:subject>nasilje nad ženskami</dc:subject><dc:subject>nevladne organizacije</dc:subject><dc:subject>sekundarna viktimizacija</dc:subject><dc:subject>pomoč žrtvam nasilja.</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo je poglobljena terenska raziskava dvoletnega terenskega dela svetovalke na področju dela z žrtvami nasilja v družini. Raziskava je podprta s pregledom literature tako na področju antropoloških teorij kot tudi zakonskih podlag, ki so se vzpostavile v različnih obdobjih razvoja zakonodaje in vzpostavitve institucionalnega sistema oblik pomoči za ženske, ki doživljajo nasilje. Analizira tudi specifike nasilja v družini, ki ga razume kot družbeni fenomen in na podlagi terenskega dela ugotavlja, da nasilje v družini v Sloveniji običajno uvrščamo v domeno zasebnega, družinskega življenja, v nekaj vidikih pa se prebija v sfero javnega preko medijev, izobraževanj in osveščanja javnosti. Preko terenskega dela odkriva zakoreninjena stereotipna prepričanja, verjetja in mišljenja, ki so zgodovinsko, družbeno in kulturno konstruirana. Konstrukcije nasilja v družini pa vplivajo na način, kako zakonodaja, državne organizacije in druge institucije definirajo nasilje, kar se odraža v sekundarni viktimizaciji žensk, ki iščejo pomoč za življenje brez nasilja.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-28 07:15:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121767</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
