<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121731"><dc:title>Funkcionalnost primarne družine in zgodnja travma v povezavi z razvojem osebnostnih značilnosti mejne osebnostne motnje</dc:title><dc:creator>Vuk,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simonič,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mejna osebnostna motnja</dc:subject><dc:subject>zgodnja travma</dc:subject><dc:subject>funkcionalnost družine</dc:subject><dc:subject>vzroki mejne osebnostne motnje</dc:subject><dc:subject>osebnost</dc:subject><dc:subject>osebnostne motnje</dc:subject><dc:subject>kultura</dc:subject><dc:subject>genetika</dc:subject><dc:subject>spol.</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je avtorica raziskovala osebnostne motnje s poudarkom na mejni osebnostni motnji in iskanju vzrokov zanje. V teoretičnem delu je s pomočjo domače in tuje literature opisala mejno osebnostno motnjo, hkrati pa iskala tudi vzroke za njen nastanek. Glede vzrokov se je osredotočila predvsem na manj funkcionalne primarne družine, na zgodnjo travmo, genetiko, spol in kulturo. V empiričnem delu pa je avtorica predstavila rezultate lastne raziskave, ki jo je izvedla na 195 udeležencih, pri čemer je iskala povezavo med zgodnjo travmo in večjim številom osebnostnih značilnosti mejne osebnostne motnje, povezavo med manj funkcionalnimi družinami in večjim številom osebnostnih značilnosti mejne osebnostne motnje ter raziskovala tudi hipotezo, ali imajo predstavnice ženskega spola več osebnostnih značilnosti mejne osebnostne motnje kot predstavniki moškega spola. Analiza rezultatov je potrdila, da obstaja statistično pomembna pozitivna povezava med manj funkcionalnimi družinami in večjim številom osebnostnih značilnosti mejne osebnostne motnje, prav tako je potrdila, da obstaja statistično pomembna pozitivna povezava med zgodnjo travmo in povečanim številom osebnostnih značilnosti mejne osebnostne motnje. Z raziskavo pa ni bilo mogoče potrditi hipoteze, da imajo predstavnice ženskega spola več osebnostnih značilnosti mejne osebnostne motnje kot predstavniki moškega spola.</dc:description><dc:publisher>[M. Vuk]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-24 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121731</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
