<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121700"><dc:title>Zagotavljanje varnosti živil v slovenskih televizijskih kuharskih oddajah</dc:title><dc:creator>Žižek,	Nastja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovca,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jevšnik Podlesnik,	Mojca	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>televizijske kuharske oddaje</dc:subject><dc:subject>varnost živil</dc:subject><dc:subject>osebna higiena</dc:subject><dc:subject>navzkrižno onesnaženje</dc:subject><dc:description>Uvod: Zagotavljanje varnost živil je del zagotavljanja javnega zdravja. Doma pripravljena hrana predstavlja pomemben dejavnik tveganja za zdravje potrošnika, saj se je glede na poročanje Evropske agencije za varno hrano (EFSA) večina izbruhov okužb, povezanih s hrano, v letu 2018 (40,5 %) zgodila prav v domačem okolju. Potrošniki na različne načine dostopajo do informacij o zagotavljanju varnosti živil, varni pripravi hrane, tveganjih za prenos in razvoj okužb in bolezni, ki so povezane s hrano. Pomembno vlogo pri vzpostavljanju povezav in  informiranju ljudi imajo množični mediji, po katerih potrošniki velikokrat posegajo, včasih celo nezavedno. Namen: Namen magistrske naloge je ugotoviti, na kakšen način so prikazani elementi zagotavljanja varnosti živil v slovenskih televizijskih kuharskih oddajah in kako je mogoče stanje v primeru ugotovljenih napak izboljšati. Metode dela: Z metodo sistematičnega opazovanja brez udeležbe smo si ogledali 40 epizod 4 slovenskih televizijskih kuharskih oddaj. Uporabili smo ocenjevalni list z vnaprej določenimi kriteriji opazovanja, določenimi na podlagi predhodnih tujih raziskav in strokovnih priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za  varno delo z živili. Metodo dela smo pred izvedbo raziskave tudi validirali. Rezultati: Največ napak in odstopanj je bilo zaznanih na področju osebne higiene, preprečevanja navzkrižnega onesnaženja, termične obdelave in hrambe živil. Rezultati so primerljivi z evropskimi televizijskimi kuharskimi šovi. Ljubiteljski kuharji so povprečno storili 2, poklicni pa 1,3 napake na minuto. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da prakse zagotavljanja varnosti živil, prikazane v slovenskih kuharskih televizijskih oddajah, pogosto odstopajo od priporočenih norm in so primerljive z evropskimi kuharskimi televizijskimi oddajami. Vidnih je mnogo pomanjkljivosti, ki bi jih bilo možno izboljšati z drugačnim konceptom oddaje.</dc:description><dc:publisher>[N. Žižek]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-23 07:46:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121700</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
