<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121695"><dc:title>Prepoznavanje in ocenjevanje razvojne jezikovne motnje pri dvojezičnih otrocih</dc:title><dc:creator>Trošt,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petek,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dvojezičnost</dc:subject><dc:description>V svetu je opazen trend naraščanja števila dvojezičnih otrok, kar vpliva na porast dvojezičnih otrok, ki so vključeni v logopedsko obravnavo. Ker se populacija dvojezičnih otrok razlikuje od enojezičnih, morajo imeti logopedi dovolj znanja in izkušenj za ustrezno prepoznavanje razvojne jezikovne motnje. Po nam dostopnih informacijah je v slovenščini na voljo zelo malo literature, ki bi logopedom omogočila pridobitev ustreznih in sodobnih informacij o obravnavi dvojezičnih otrok. Poleg tega študenti logopedije in surdopedagogike med študijem pridobijo malo informacij o obravnavi dvojezičnih otrok s sumom na razvojno jezikovno motnjo, zato se pojavlja vprašanje o usposobljenosti logopedov za obravnavo dvojezičnih otrok in potrebi po zagotavljanju virov, ki jim bodo v pomoč pri obravnavi. V ta namen smo v magistrskem delu proučevali prakse in potrebe logopedov po oblikovanju smernic, ki bi jim bile v pomoč pri obravnavi dvojezičnih otrok s sumom  na razvojno jezikovno motnjo. V teoretičnem delu smo definirali dvojezičnost in razvojno jezikovno motnjo. Podrobneje smo opisali postopek diagnosticiranja razvojnih jezikovnih motenj pri dvojezičnih otrocih. Predstavili smo instrumente, vprašalnike in lestvice, namenjene predvsem dvojezični populaciji, ki jih lahko slovenski logopedi pri diagnosticiranju motnje uporabijo. Za potrebe raziskave smo oblikovali vprašalnik, ki ga je izpolnilo 70 logopedov. Vsi sodelujoči logopedi so imeli v obravnavi dvojezične otroke oz. so imeli izkušnje z delom z dvojezičnimi otroki. S pomočjo raziskave smo želeli dobiti vpogled v to, kako logopedi izvajajo diagnostiko razvojne jezikovne motnje pri dvojezičnih otrocih, ali se njihove prakse ujemajo z mednarodnimi priporočili, ali so seznanjeni z diagnostičnimi gradivi za dvojezično populacijo, ki so jim na voljo v slovenščini, kako usposobljene se počutijo za izvajanje diagnostike razvojne jezikovne motnje in ali menijo, da je oblikovanje smernic za logopedsko diagnostiko dvojezičnih otrok potrebno. Na podlagi pridobljenih podatkov smo presojali, ali so logopedske smernice dejansko potrebne. Statistična analiza podatkov je pokazala, da se velika večina logopedov ne čuti kompetentna za izvajanje diagnostike razvojne jezikovne motnje. Vprašani logopedi so mnenja, da bi bilo treba oblikovati smernice, ki jim bodo v pomoč pri obravnavi dvojezičnih otrok. Ta spoznanja so potrdile tudi ugotovitve iz prakse, saj smo prišli do spoznanja, da logopedi pri delu z dvojezičnimi otroki ne upoštevajo mednarodnih teoretičnih priporočil. Prav tako jih večina ni seznanjena z vprašalniki in instrumenti, ki so na voljo v slovenščini in so primerni za prepoznavanje razvojne jezikovne motnje pri dvojezičnih otrocih. Na podlagi pridobljenih podatkov sklepamo, da je oblikovanje smernic potrebno in smiselno. S pomočjo rezultatov, njihovih izsledkov in teoretičnih spoznanj smo oblikovali smernice, ki združujejo vse aktualne informacije o postopku diagnosticiranja razvojne jezikovne motnje pri dvojezičnih otrocih. Z njihovo pomočjo želimo opolnomočiti slovenske logopede in jim ponuditi okvir dela z dvojezičnimi otroki.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-23 07:31:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121695</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
