Snovalsko razmišljanje učencev od 6. do 8. razreda osnovne šoleUrbas, Nejc (Avtor) Avsec, Stanislav (Mentor) tehniško izobraževanjeSnovalsko razmišljanje kot napreden model poučevanja se uporablja marsikje, največkrat nevede, saj se učitelji niti ne zavedajo, da delajo po tem modelu. Če bi učitelji model snovalskega razmišljanja ozavestili, bi učencem še toliko bolj pomagali pri kompleksnejšem reševanju problemov, saj bi jih naučili, da ni nič narobe, če rešitev v prvem poskusu ni uspešna, vendar je pomembno, da poskušamo večkrat, dokler ne pridemo do učinkovite rešitve. V magistrskem delu nas je zanimalo snovalsko razmišljanje kot napreden model poučevanja učencev od 6. do 8. razreda osnovne šole. Pri tem smo se opirali na različne raziskave, ki so že bile narejene v tej smeri, ter na Dosijev instrument, ki ga je zasnoval skupaj s svojimi sodelavci. Ta instrument je razčlenjen in eden izmed najprimernejših za uporabo pri samoocenjevanju snovalskega razmišljanja učencev zadnjega triletja osnovne šole. V teoretičnem delu smo dali poudarek na snovalsko razmišljanje, prevladujoče definicije, historičnost in razvojni model. Podali smo nekaj različnih vrst snovalskega razmišljanja in opisali model snovalskega razmišljanja, ki so ga razvili na Univerzi Stanford (Hasso Plattner Institute). Ciljni model smo raziskali na področju izobraževanja in umestili oblikovanje uporabniške izkušnje kot izhodišče snovalskega razmišljanja. Še posebno pozornost smo namenili ustvarjanju in merjenju snovalskega razmišljanja ter opredelili profil snovalca. Osrednji namen dela je ugotoviti razširjenost snovalskega razmišljanja ter kako se ta prepleta z razvijanjem idej pri učencih. Uporabljen je kvantitativni pristop empiričnega raziskovanja. V raziskavi so sodelovali učenci od 6. do 8. razreda šestih osnovnih šol tako iz urbanega kot tudi podeželskega okolja. Skupno število učencev, vključenih v raziskavo, ki je izpolnilo oba vprašalnika, je 168, od tega 71 fantov in 97 deklet. V 6. razredu je anketni vprašalnik izpolnilo 73 učencev, v 7. razredu 63 in v 8. razredu 32. Vprašalnik o razvijanju idej je dodatno izpolnilo še 46 učencev, skupaj 214 učencev, od tega 88 fantov in 126 deklet. V 6. razredu je anketni vprašalnik izpolnilo 95 učencev, v 7. razredu 79 in v 8. razredu 40. Uporabili smo vprašalnik o snovalskem razmišljanju, ki ga je zasnoval Dosi, in pa vprašalnik o razvijanju idej, ki ga je zasnoval Runco. Pokazati smo želeli možne povezave med snovalskim razmišljanjem in ustvarjalnostjo za namen izostritve snovalskega razmišljanja pri pouku vsebin tehnike in tehnologije. Snovalsko razmišljanje učencev 6. do 8 razreda je v večini podpovprečno. Učenci 8. razredov so za razliko od učencev 6. razreda bolj nagnjeni k spopadanju z nejasnostmi. Pri splošnem razvijanju idej učenci vseh treh razredov rahlo presegajo povprečno vrednost, ki je postavljena na vrednost tri. Pri miselnem preskoku pa povprečno vrednost presegajo samo učenci 6. razredov. Pri splošnem razvijanju idej večjega preskoka med posameznimi razredi ni opaziti, medtem ko pri miselnem preskoku učenci 6. razredov nekoliko odstopajo. Gledano po spolu, so fantje rahlo v prednosti, zlasti pri timskem delu, sodelovanju s širšo okolico, praktičnem delu in se tudi bolj vživijo v potrebe in želje potrošnika oz. uporabnika tehničnih in tehnoloških izdelkov. Učinek spola je zaznan kot šibek. Vpliv snovalskega razmišljanja na splošno sposobnost razvijanja idej smo zaznali samo pri enem področju, in sicer na področju, ki govori o učenčevi osredotočenosti na ciljnega uporabnika. Ugotovili smo, da bolje kot se bomo odrezali na področju, ki govori o učenčevi osredotočenosti na ciljnega uporabnika, manj bomo uspešni oziroma manjša bo naša splošna sposobnost razvijanja idej oz. divergentna produkcija. Pri merjenju snovalskega razmišljanja na sposobnost razvijanja idej s poudarkom na sposobnosti miselnega preskoka smo ugotovili statistično pomemben vpliv na naslednjih področjih: sposobnost prevzemanja tveganj, osredotočenost na ciljnega uporabnika, premišljenost in zavedanje procesa in ustvarjalno zaupanje. Magistrsko delo je namenjeno predvsem učiteljem in snovalcem učnega načrta tehnike in tehnologije, da v svoje delo aktivno vključijo model snovalskega razmišljanja in s tem učencem omogočijo več svobode pri izdelavi izdelka oziroma pri reševanju problema. Ti učenci bodo znali hitreje in bolje reševati kompleksnejše probleme, saj se ne bodo ustrašili izziva, ki stoji pred njimi. Izsledki raziskave pa bodo dobro vodilo in izhodišče tudi za raziskovalce na področju tehniškega izobraževanja, da bodo lahko še natančneje artikulirali samo domeno snovalskega razmišljanja.20202020-10-23 07:31:24Magistrsko delo/naloga121694sl