<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121692"><dc:title>Proučevanje razvoja odpornosti različnih sevov bakterij vrste Staphylococcus epidermidis  proti didecildimetilamonijevemu kloridu</dc:title><dc:creator>Ribič,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jeršek,	Barbka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Klančnik,	Anja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikrobiološka kontrola prostorov</dc:subject><dc:subject>čisti prostori</dc:subject><dc:subject>Staphylococcus epidermidis</dc:subject><dc:subject>razkuževanje</dc:subject><dc:subject>kvartarne amonijeve spojine</dc:subject><dc:subject>didecildimetilamonijev klorid</dc:subject><dc:subject>DDAC</dc:subject><dc:subject>sekvenciranje RNA</dc:subject><dc:subject>biofilmi</dc:subject><dc:subject>izlivne črpalke</dc:subject><dc:subject>mehanizmi odpornosti</dc:subject><dc:description>V raziskavah smo okarakterizirali seve S. epidermidis izolirane iz čistih prostorov in humane seve S. epidermidis iz kliničnega okolja ter raziskali njihovo sposobnost prilagoditve na didecildimetilamonijev klorid (DDAC) in razkužilo, ki vsebuje DDAC. Občutljivost za razkužilo je bila pri 57 sevih S. epidermidis iz čistih prostorov določena z minimalno inhibitorno koncentracijo (MIK) od 1,3 do 40,8 mg/L in z MIK za DDAC od 0,1 do 4,5 mg/L, ter pri 15 humanih sevih od 10,2 do 20,4 mg/L za razkužilo in za DDAC 0,1 mg/L. Večina sevov iz čistih prostorov (96,5 %) je imela gene qacA/B in qacC, 47,4 % sevov je bilo odpornih proti gentamicinu in 3,5 % proti cefoksitinu, 40,4 % sevov iz čistih prostorov je tvorilo biofilm. 7 sevov smo izpostavili naraščajočim koncentracijam razkužila in DDAC. Sevi se na razkužilo niso prilagodili, medtem ko so se 4 sevi prilagodili na DDAC in 3 sevi so postali odporni proti DDAC. Pri tem se je MIK povečala za od 2- do 180-krat. Prilagojeni/odporni sevi so bili navzkrižno odporni proti benzalkonijevemu kloridu (3/7) in antibiotikom (4/7), imeli zmanjšano velikost celic (6/7), spremenjen maščobnokislinski profil (7/7), močnejše delovanje izlivnih črpalk (5/7) in bili močnejši tvorci biofilma (3/7) v primerjavi z neprilagojenimi sevi. Analiza diferencialno izraženih genov, RNA-seq, pri kriteriju več kot 5-kratna sprememba izražanja (FC) &gt; 5 in statistični značilnosti (p) &lt; 0,05 prilagojenega seva (Se11Ad) in odpornega seva (Se18To) je pokazala vključenost več različnih mehanizmov. Pri obeh sevih je bilo po prilagoditvi močno povišano delovanje izlivnih črpalk (npr. izlivna črpalka za arzenove spojine) in transportnih sistemov (npr. za aminokisline, peptide, fosfatne ione, nukleotide). Pri Se11Ad je bil pomemben mehanizem znižana aktivnost sistema Agr, kar je vodilo k povečani tvorbi biofilma, pri Se18To pa različni geni, ki sodelujejo pri sintezi celične stene, kar je vodilo do zadebelitve celične stene. Študij sevov bakterij vrste S. epidermidis in prepoznavanje mehanizmov prilagoditve in razvoja odpornosti proti razkužilom so ključnega pomena pri iskanju uspešnih strategij razkuževanja.</dc:description><dc:publisher>[U. Ribič]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-23 07:16:00</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121692</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
