<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121627"><dc:title>Ukrepi oživljanja pri porodu v izvenbolnišničnem okolju</dc:title><dc:creator>Mihalinec,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mivšek,	Ana Polona	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>samostojne babice</dc:subject><dc:subject>porodi doma</dc:subject><dc:subject>oživljanje novorojenčkov</dc:subject><dc:subject>kompetence diplomiranih babic</dc:subject><dc:description>Uvod: V slovenskem prostoru zadnja leta narašča zanimanje po porod v domačem okolju, zato nas je zanimalo, kako poteka in kako uspešno je oživljanje novorojenčka v izvenbolnišničnem okolju. Nujna medicinska pomoč ni na voljo v tako kratkem času kot v porodnišnici, zato so pri intervencijah kot je stabilizacija in oživljanje potrebne prilagoditve.   Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti prve ukrepe oživljanja ob odsotnosti dihanja in srčne akcije pri novorojenčku v izvenbolnišničnem okolju in ugotoviti, kateri so možni zapleti med porodom, ki lahko vodijo do potrebe po intervenciji oživljanja ter kompetence diplomirane babice za oživljanje novorojenčka. Metode dela: Pri izdelavi diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Pregledana je bila strokovna domača in tuja literatura v podatkovnih bazah in spletnih straneh PubMed, Medline, Google scholar, American Journal of Obstetrics and Gynecology, American Academy of Pediatrics, Kobo Deskop in GOV.si. Rezultati: Vsakega novorojenčka po rojstvu najprej stimuliramo s sušenjem in segrevanjem. V kolikor ob čistih dihalnih poteh ugotovimo odsotnosti dihanja, po prvi minuti začnemo z začetnimi petimi vpihi. Če po prvih vpihih otrok ne diha redno, nadaljujemo s predihavanjem 1 minuto. Če ponovno ocenimo, da otrok ne diha, srčna frekvenca pa je nad 60 utripov na minuto, nadaljujemo z ventilacijo. Če novorojenček še vedno ne diha in ima srčni utrip pod 60 udarcev na minuto, je potrebna masaža srca. V nizkorizični skupini žensk, med katero spadajo kandidatke za porod na domu, je najpogostejši razlog za potrebo po oživljanju distocija ramen in aspiracija mekonijske plodovnice. Pri slednji dihalne poti čistimo z aspiracijo, v primeru distocije pa zaplet rešujemo s prijemi od manj k bolj agresivnim. Diplomirana babica je za oživljanje novorojenčka kompetentna in usposobljena ter k ukrepom zavezana s Kodeksom etike za babice Slovenije. Znanje in veščine mora redno obnavljati kot to predpisuje Pravilnik o licencah izvajalcev v dejavnosti zdravstvene in babiške nege Slovenije. Razprava in zaključek: Da lahko ženska rodi v domačem okolju, mora ustrezati določenim kriterijem. To zmanjša možnosti za zaplete, ki bi vodili v potrebo po nujni intervenciji oživljanja novorojenčka. V Sloveniji študij, ki bi kazale stopnjo mortalitete novorojenčkov pri porodih v izvenbolnišničnem okolju še nimamo. Menimo, da bi taka raziskava pripomogla k oblikovanju jasnejših smernic za oživljanje novorojenčka pri porodu doma.</dc:description><dc:publisher>[M. Mihalinec]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-21 07:46:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121627</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
