<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121624"><dc:title>Pravljica in otrok</dc:title><dc:creator>Polajnar,	Matevž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mencin Čeplak,	Metka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pravljica</dc:subject><dc:subject>otrok</dc:subject><dc:subject>ljubezen</dc:subject><dc:subject>katarza</dc:subject><dc:subject>ideologija</dc:subject><dc:subject>zgodovina.</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi se ukvarjam z ideološkimi in psihološkimi učinki pravljic na otroke. Skozi pregled razvoja sociološke funkcije pravljice odstiram pogled na načrtno spreminjanje žanra za potrebe družbene klime v danem zgodovinskem obdobju. Vzporedno raziskujem definicije ljubezni in začetke literarnega pisanja o ljubezni in pojma (ljubezen in pravljico) povežem v hipotezi o socializiranju otrok v družbeno sprejemljive, oziroma zaželene podobe ljubezni. Teoretični pregled literature služi kot sprehod tako skozi zgodovino ljubezni kot pravljice, v njem pa iščem njune odtise tako v strokovnih besedilih kot v tradicionalni in popularni kulturi. Hkrati sem ves čas pozoren na prevladujoči družbeni diskurz na temo otrok v danem obdobju. Delo se opira na ključne avtorje kot so Sigmund Freud, Jack Zipes, Bruno Bettelheim, Terry Jones, Anthony Giddnes, Michel Foucault, Nicholas Sammond, Thomas Scheff in drugi. V praktični analizi s konkretno primerjavo enakih pravljic iz različnih časovnih obdobij pokažem, da je vloga ljubezni v pravljicah sistematično naraščala.</dc:description><dc:publisher>[M. Polajnar]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-21 07:36:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121624</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
