<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121594"><dc:title>Interpretacija arheološke dediščine in situ na primeru arheoloških območij Poštela pri Mariboru in Cvinger pri Dolenjskih Toplicah</dc:title><dc:creator>Jurak,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Črešnar,	Matija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidrih Perko,	Verena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pirkovič,	Jelka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>interpretacija</dc:subject><dc:subject>arheološka dediščina</dc:subject><dc:subject>muzeologija</dc:subject><dc:subject>arheološki park</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga se osredotoča na interpretacijo dediščine, njen pomen in to, kako jo uspešno prenesti na konkretne primere. Dediščina izpričuje obstoj neke skupnosti, zato je še posebej pomembno, da tudi njena interpretacija vključuje skupnost. Po dolgi vladavini tradicionalnih muzejev so se v drugi polovici 20. stoletja razvili novi celoviti dediščinski pristopi, kot so arheologija za javnost, nova muzeologija in vzporedno z njo še ekomuzej. Cilj postane ohranjanje dediščine v njenem izvornem okolju z vključevanjem lokalne skupnosti. Arheološki park je v nalogi predstavljen kot poseben način prezentacije, interpretacije in upravljanja z arheološko dediščino. Na podlagi povzetkov teoretičnih izhodišč in s pomočjo primerov dobre prakse tako iz tujine kot tudi pri nas, sta v nadaljevanju predstavljeni dve idejni zasnovi vzpostavitve arheološkega parka, ob Pošteli pri Mariboru in Cvingerju pri Dolenjskih Toplicah.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-18 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121594</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>