<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121584"><dc:title>Biologija viroida razpokanosti skorje agrumov (CBCVd) in razvoj metod za določanje viroidov v hmelju</dc:title><dc:creator>Guček,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Radišek,	Sebastjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakše,	Jernej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>hmelj</dc:subject><dc:subject>viroid</dc:subject><dc:subject>viroid razpokanosti skorje agrumov (CBCVd)</dc:subject><dc:subject>huda viroidna zakrnelost hmelja</dc:subject><dc:subject>umetna okužba</dc:subject><dc:subject>gostiteljska specifičnost</dc:subject><dc:subject>metode za določanje viroidov</dc:subject><dc:description>Huda viroidna zakrnelost, ki jo povzročata viroida CBCVd in HLVd, je ena izmed najhujših bolezni hmelja. V okviru disertacije smo analizirali gostiteljsko specifičnost viroida CBCVd, stabilnost, širjenje in vpliv bolezni na hmelj ter razvili metode za umetno okuževanje, sočasno določanje in kvantifikacijo viroidov. Med gostitelji smo s CBCVd okužili grenkoslad (Solanum dulcamara) in s HLVd navadno konopljo (Cannabis sativa). Z analizo stabilnosti CBCVd smo viroid v ostankih in tleh zaznali do enega leta po uničenju in zakopu okuženih rastlin. Z analizo širjenja bolezni smo v sedmih letih določili 8,5 % hitrost širjenja (št. obolelih rastlin/leto) in več kot 50 % povečanje števila obolelih rastlin. Vpliv bolezni na pridelek hmelja je bil negativen z izrazitimi bolezenskimi znamenji, z 10-kratnim zmanjšanjem hitrosti rasti, do 70 % padcem α-kislin, do 55 % padcem β-kislin, do 85 % nižjimi eteričnimi olji, do 40 % krajšo dolžino in do 70 % nižjo težo storžkov. Za učinkovito določanje viroidov smo razvili metodi za sočasno analizo viroidov: mRT-PCR za določanje vseh 4 viroidov iz hmelja in endogene kontrole ter mRT-qPCR za določanje CBCVd, HLVd in HSVd. Z uporabo razvitih metod smo določili sezonsko dinamiko in tkivno kolonizacijo viroidov CBCVd in HLVd v hmelju. Med viroidoma smo potrdili sinergijo in pozitivno korelacijo, glede na tkivo sta se akumulirala v podobnih vzorcih lokalizacije. V listih in generativnih organih je bil največji titer viroidov julija in avgusta, v koreninah maja. Z raziskavo smo določili biologijo viroida CBCVd, razvili metode za umetno okuževanje in določanje viroidov ter kot prvi analizirali sezonsko dinamiko viroidov na hmelju.</dc:description><dc:publisher>[T. Guček]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-17 07:15:09</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121584</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
