Supervizija strokovnih delavcev pri izobraževanju ranljivih skupin odraslihGovedič, Tjaša (Avtor) Šteh, Barbara (Mentor) Šarić, Marjeta (Komentor) supervizijaizobraževanjeranljive skupine odraslihstres in poklicna izgorelostosebni in profesionalni razvojMagistrsko delo obravnava supervizijo kot pomoč pri spopadanju s stresom in poklicno izgorelostjo ter kot metodo, ki omogoča profesionalni in osebni razvoj strokovnim delavcem, ki delajo na področju izobraževanja ranljivih skupin odraslih. V teoretskih izhodiščih se osredotočamo na različne opredelitve supervizije ter ugotavljamo, da v najširšem pomenu besede pomeni sistematično refleksijo o poklicnem ravnanju in doživljanju, delovne teme pa so pretvorjene v teme za učenje, pri čemer je poklicno izkustvo temelj učenja strokovnih delavcev. Opišemo tudi funkcije supervizije in cilje, ki izhajajo iz njih. Poleg vrst in modelov supervizije navedemo tudi pogoje za uspešno supervizijo. Posebno poglavje posvetimo Kolbovi teoriji izkustvenega učenja, ki predstavlja najširši teoretski okvir supervizije, prav tako tudi refleksiji kot osnovnemu metodičnemu elementu v superviziji. V drugem delu teoretskih izhodišč opredelimo pojma stres in poklicna izgorelost, navedemo njune vzroke in posledice ter se posebej posvetimo stresu in poklicni izgorelosti v poklicih pomoči. Zadnji del teoretskih izhodišč najprej namenimo izobraževanju ranljivih skupin odraslih ter ga zaključimo z opisom vloge supervizije pri osebnem in profesionalnem razvoju strokovnih delavcev ter pri soočanju s stresom in poklicno izgorelostjo. V empiričnem delu predstavimo rezultate raziskave, ki smo jo s pomočjo anketnih vprašalnikov in dveh polstrukturiranih intervjujev opravili med strokovnimi delavci, ki delajo na področju izobraževanja ranljivih skupin odraslih. Izsledki raziskave kažejo, da strokovni delavci supervizijo dobro poznajo, nekaj več kot polovica strokovnih delavcev, zajetih v vzorec, pa jo pri svojem delu tudi uporablja. Slaba četrtina sodelujočih strokovnih delavcev redno uporablja supervizijo pri svojem delu. Ker prepoznavajo, da je stres stalnica pri njihovem delu, poleg posvetovanja s sodelavci ocenjujejo supervizijo kot eno izmed temeljnih oblik pomoči pri spopadanju s stresom in poklicno izgorelostjo. Poleg preostalih ciljev, ki jih dosegajo, pa strokovni delavci, ki uporabljajo supervizijo, poudarjajo pomen izkustvenega učenja ter osebni in profesionalni razvoj. Strokovni delavci, ki uporabljajo supervizijo, ocenjujejo, da je njihovo delo bolj kakovostno, da so bolj strokovno avtonomni ter da zmorejo premagovati ovire, ki jim jih prinaša delovni vsakdanjik.20202020-10-16 07:45:02Magistrsko delo/naloga121566sl