Ugotavljanje povezanosti glikemične urejenosti in variabilnosti v genu HIF1A z dolžino telomerov pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2Vedernjak, Blažka (Avtor) Trebušak Podkrajšek, Katarina (Mentor) Klen, Jasna (Komentor) Sladkorna bolezen tipa 2glikemična urejenostoksidativni stresvariabilnost v genu HIF1Adolžina telomerov.Uvod: Sladkorna bolezen je metabolna bolezen, za katero je značilna hiperglikemija, do katere pride predvsem zaradi motenj v izločanju in/ali delovanju inzulina. Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 (SBT2) imajo krajše dolžine telomerov v primerjavi z zdravo populacijo. Telomeri so nukleoproteinske strukture na koncih kromosomov, ki ščitijo pred poškodbami in ohranjajo genomsko stabilnost. Namen dela: V magistrski nalogi želimo preveriti vpliv glikemične urejenosti in HbA1c na krajšanje telomerov pri SBT2. Glikemično urejenost bomo izrazili kot koncentracijo glukoze na tešče, koeficient variacije meritev glukoze na tešče, odstotek meritev glukoze v ciljnem območju in vrednost glikiranega hemoglobina (HbA1c). Preverili bomo tudi vpliv variabilnosti gena HIF1A, ki je transkripcijski faktor odziva na hipoksijo. Metode: V raziskavo smo vključili 155 bolnikov s SBT2 obeh spolov z več let trajajočo SBT2. Ob odvzemu vzorca za izolacijo DNA je bil hkrati izmerjen HbA1c, meritev glukoze na tešče pa so preiskovanci izvajali sami in vrednosti zapisovali v knjižice za samokontrolo. Dolžino telomerov smo določili s kvantitativnim PCR pristopom z modificirano Cawthonovo metodo, genotipizacijo izbranega polimorfizma gena HIF1A pa z alelno specifično PCR metodo (KASP). Statistična analiza je potekala v programu SPSS. Rezultati: V preiskovanem vzorcu starost, spol in trajanje SBT2 niso bili povezani z dolžino telomerov. Tudi sama urejenost glikemije (variabilnost glukoze na tešče in HbA1c) ni vplivala na dolžino telomerov. Dolžina telomerov tudi ni bila povezana z genotipom HIF1A. Med posameznimi skupinami (dosega/ne dosega ciljne vrednosti HbA1c, nizek/visok HbA1c, glikemična variabilnost, genotip HIF1A) nismo opazili statistično pomembnih razlik v povprečni dolžini telomerov. Razprava z zaključki: Številne raziskave nakazujejo, da imajo posamezniki s SBT2 krajše telomere v primerjavi z zdravo populacijo. V raziskavi smo preverili številne kazalce urejenosti SBT2, vendar njihovega vpliva na dolžino telomerov nismo uspeli dokazati. Vzrok za to je verjetno premajhno število bolnikov, ki so bili vključeni v raziskavo. Na dobljene rezultate pa morda vpliva tudi dejstvo, da rezultati kontinuiranih meritev glukoze niso bili na voljo. Prospektivna raziskava s spremljanjem bolnikov v daljšem časovnem obdobju bi morda lahko potrdila zastavljene hipoteze.20202020-10-14 08:45:02Magistrsko delo/naloga121532sl