<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121524"><dc:title>Vpliv UV-A svetlobe na fotosintezo solate  (Lactuca sativa L.)</dc:title><dc:creator>Škofic,	Lucija Laura	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vodnik,	Dominik	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>UV-A</dc:subject><dc:subject>ultravijolična svetloba</dc:subject><dc:subject>solata</dc:subject><dc:subject>fotosinteza</dc:subject><dc:subject>klorofil</dc:subject><dc:subject>biomasa</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi smo preučevali vpliv UV-A na fotosintezno aktivnost zelenolistne in rdečelistne solate (Lactuca sativa L.). V eksperimentalnem delu, opravljenem v rastlinjaku, v obdobju od aprila do junija 2019, smo uporabili dve sorti zelenolistne solate, 'Kyrio' in 'Hawking', ter rdečelistno sorto 'Oakly'. V dveh samostojnih poskusih smo rastline izpostavili trem svetlobnim režimom: kontrolna skupina je bila s fotoperiodo 12 ur osvetljevana le z osnovno osvetlitvijo iz modre in rdeče svetlobe s PPFD 400 μmol m-2 s-1; obravnavanji UV1 in UV2 pa poleg tega še z UV-A svetlobo s PFD 1,6 μmol m-2 s-1 (vrh pri 399 nm), za obdobje 4 oziroma 8 ur dnevno. Učinek UV-A na rast solate smo zaznali le pri sorti 'Hawking', kjer se je pri 8-urni dnevni izpostavitvi sveža masa zmanjšala za 17, 3 %, medtem ko je bil učinek pri rdečelistni sorti 'Oakly' značilen, a velikostno nepomemben, zanemarljiv, sorta 'Kyrio' pa se ni odzvala. Vpliv dosvetljevanja z UV-A na vsebnost klorofila smo zaznali le v enem od dveh poskusov (zamanjšanje) in bi ga bilo potrebno preveriti z natančnejšimi kemičnimi analizami. Obsevane rastline niso odražale radiacijskega stresa, so pa imele rastline vseh treh obravnavanj znižano fotokemično učinkovitost, kar smo pripisali temperaturnemu stresu v segretem rastlinjaku ter možnim nihanjem v vsebnosti vode pri namakanju. Neto fotosinteza je bila v 1. poskusu pri rastlinah, obsevanih z UV-A 8 ur dnevno, značilno višja od kontrole. Ker se podoben trend nakazuje tudi pri dejanski fotokemični učinkovitosti, predvidevamo, da gre povečanje na račun vzpodbuditve varovalnih mehanizmov fotosinteznega aparata, manj verjetneje pa je rezultat dodatne energije modre svetlobe prisotne v uporabljenih UV-A diodah, saj so rastline prejemale dovolj velik osnovni PPFD.</dc:description><dc:publisher>[L. L. Škofic]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-14 07:15:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121524</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
