<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121516"><dc:title>Študij lokalnih magnetnih lastnosti spojine YCu3(OH)6Cl3 z jedrsko magnetno resonanco</dc:title><dc:creator>Keber,	Črt	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zorko,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>YCu3(OH)6Cl3</dc:subject><dc:subject>spinska mreža kagome</dc:subject><dc:subject>geometrijska frustracija</dc:subject><dc:subject>hiperfina interakcija</dc:subject><dc:subject>kvadrupolna interakcija</dc:subject><dc:subject>tenzor hiperfine sklopitve</dc:subject><dc:subject>magnetna susceptibilnost</dc:subject><dc:subject>Knightov premik</dc:subject><dc:subject>jedrska magnetna resonanca</dc:subject><dc:subject>spinski odmev</dc:subject><dc:description>V zaključni nalogi bom predstavil spojino YCu3(OH)6Cl3, njeno strukturo in magnetne lastnosti.
Spojina je predstavnik tako imenovane spinske mreže kagome.
V taki mreži so spini geometrijsko frustrirani, kar pomeni, da geometrija mreže ne omogoča, da bi bile vse spinsko-spinske izmenjalne interakcije istočasno minimizirane.
Namen zaključne naloge je bil določiti tenzor hiperfine sklopitve med 35Cl jedri in elektroni na Cu2+ ionih in določiti, kako se lokalna magnetna susceptibilnost spreminja s temperaturo.

NMR spektre 35Cl sem pomeril pri temperaturah od 8 K do 291 K.
Jedra klora se v mreži nahajajo na dveh različnih mestih, ki si med sabo nista ekvivalenta.
V spektru sem zato moral določiti, kateri vrhovi pripadajo kateremu mestu.
Iz razdalje med satelitskimi prehodi sem določil kvadrupolno frekvenco v odvisnosti od temperature.
V programskem jeziku Python in C sem napisal simulacijo spektrov.
Z metodo Monte Carlo sem prilegal simulirane spektre izmerjenim in tako določil razmerje komponent tenzorja hiperfine sklopitve in temperaturno odvisnost tenzorja magnetne susceptibilnosti.
Izračunal in prikazal sem Knightov premik, ter izračunal tenzor hiperfine sklopitve.
S pomočjo tenzorja hiperfine sklopitve sem izračunal lokalne vrednosti magnetne susceptibilnosti v odvisnosti od temperature in jih primerjal z makroskopskimi vrednostmi.
Ugotovil sem, da pride pri nizkih temperaturah do precejšnjega razhajanja med lokalnimi in makroskopskimi vrednostmi in da je lokalna magnetna susceptibilnost precej anizotropna, kar je znak prisotnosti znatne magnetne anizotropije.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-13 11:45:39</dc:date><dc:type>Zaključna naloga</dc:type><dc:identifier>121516</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
