<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121499"><dc:title>Proces pomoči z likovnimi dejavnostmi pri osebi s težavami z vztrajnostjo, pozornostjo in koncentracijo</dc:title><dc:creator>Bradeško,	Ela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pomoč z likovnimi dejavnostmi</dc:subject><dc:description>Učitelj razrednega pouka oz. študent razrednega pouka se pri delu z učenci v razredu sooča z različnimi posebnimi potrebami učencev, med drugim tudi s primanjkljaji na področju vztrajnosti, pozornosti in koncentracije. Obstaja veliko strokovne podpore, ena izmed njih pa je pomoč z umetnostjo, ki se uporablja kot raznolika izrazna sredstva oz. glasbeno, dramsko, plesno in likovno izražanje, z namenom pomagati posameznikom pri raziskovanju njihovih čustev, spodbujanju njihove samozavesti, reševanju čustvenih konfliktov, razvijanju socialnih veščin, odpravljanju tesnobnih stanj, izboljšanju samopodobe in izboljšanju vedenja. Ob pregledu literature smo ugotovili, da  primanjkuje raziskav na področju nudenja pomoči z likovnimi dejavnostmi v okviru rednega pouka likovne umetnosti osebam s težavami z vztrajnostjo, pozornostjo in koncentracijo. 
V kvalitativno akcijsko raziskavo je bil vključen učenec, star 10 let. Potekala je v 12 korakih, vsak od njih pa je zajemal načrtovanje, akcijo in oceno doseženega rezultata/učnega procesa ter spremembo nadaljnjega akcijskega procesa pomoči z likovnimi dejavnostmi. Kvalitativni pristop je temeljil na opazovanju, analizi strukturiranih intervjujev pred dejavnostjo in po njej, analizi likovnih izdelkov učenca in analizi delno strukturiranih intervjujev po izvedeni dejavnosti. 
Izsledki raziskave so pokazali, da je proces uporabe različnih likovnih področij, tehnik, materialov in načinov likovnega izražanja in likovnih pojmov v okviru pouka likovne umetnosti pozitivno vplival na (učenčevo) vztrajnost, pozornost in koncentracijo. Večkrat kot smo izvajali akcijske korake, dlje je učenec vztrajal pri ustvarjanju likovnega izdelka. Njegova koncentracija in vztrajnost sta se tekom raziskave izboljševala, učenec pa je lažje sprejemal dejstvo, da sta za realizacijo kvalitetnega likovnega izdelka potrebna trud in vztrajnost. V okviru snovanja likovnega izdelka je bilo njegovo delo tudi vedno bolj samostojno. Učenec je realiziral vse likovne naloge, vendar so bile njegova vztrajnost, pozornost in koncentracija večja pri delu z likovnimi tehnikami in materiali, s katerimi je ustvarjal redko ali celo prvič. Te naloge so mu bile tudi ljubše. Učenec je tekom naših srečanj spoznal, da je pri ustvarjanju potrebno biti potrpežljiv in vztrajen, saj to vodi do kvalitetnejših likovnih izdelkov. Glede na ugotovitve raziskave lahko trdimo, da so se učenčeva vztrajnost, pozornost in koncentracija skozi srečanja krepile, saj je likovnim izdelkom namenil vedno več pozornosti, s koncentracijo ni imel težav, vztrajal je toliko časa, da je izdelek dokončal in vanj vključil vsebine, povezane z likovnim problemom. Likovne pojme je iz koraka v korak usvajal ter jih verbalno predstavil v okviru vrednotenja likovnega izdelka. Opazna je bila tudi pozitivna sprememba pri njegovem vzdušju pred srečanjem in po njem, saj mu likovno izražanje nudi zadovoljstvo in veselje. Pomanjkljivost izvedene kvalitativne akcijske raziskave je, da pridobljenih rezultatov ne moremo posplošiti. Določeno omejitev pa predstavlja tudi trajanje raziskave, saj bi bilo za jasnejše rezultate proces pomoči z likovnimi dejavnostmi potrebno spremljati daljše časovno obdobje (več kot tri mesece). Navzoča raziskava odpira tudi vprašanje o trajnosti učinkov in o prenosu pridobljenih veščin v druge učne predmete.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-13 07:53:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121499</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
