Identifikacija konceptualnih metafor v ekonomsko-finančnem diskurzuLopatič, Vesna (Avtor) Lipovšek, Frančiška (Mentor) kognitivno jezikoslovjekonceptualna metaforapreslikavapostopek za ugotavljanje metaforičnih besedekonomsko-finančni diskurzJeziki stroke so bogati z izrazi v prenesenem pomenu. Ker besedila, ki obravnavajo neko področje, prebirajo strokovnjaki in nestrokovnjaki, so lahko strokovni in abstraktni koncepti izraženi kot konceptualne metafore, ki izvirajo iz konkretnih in znanih konceptov. Magistrsko delo analizira konceptualne metafore v člankih, ki so bili objavljeni v reviji The Economist in obravnavajo grško finančno krizo. Namen dela je ugotoviti najbolj pogoste izhodiščne domene, ki se pojavljajo pri preslikavah, in določiti ter razložiti razloge za njihovo pogostost v ekonomsko-finančnem diskurzu. Delo se najprej osredotoča na teorijo konceptualne metafore, ki služi kot izhodišče za nadaljnjo analizo. Konceptualne metafore v korpusu so identificirane s pomočjo postopka za ugotavljanje metaforičnih besed. Izhodiščne in ciljne domene vsake leksikalne enote in pripadajoče preslikave so določene v skladu s sistematičnimi koraki tega postopka. Kot pričakovano so koncepti ČLOVEK ter KVALITETA in KVANTITETA, ki izražajo sheme podob, zelo zastopani med izhodiščnimi domenami. Zelo pogoste so tudi metafore znotraj skupin VSEBINA POSODE in VELIKOST PREDMETA. Koncept ČLOVEK izvira iz najbolj znane izhodiščne domene kar obstaja (mi sami), medtem ko sheme podob, VSEBINA POSODE in VELIKOST PREDMETA temeljijo na naših izkušnjah znotraj tridimenzionalnega prostora. Konceptualne metafore, ki izvirajo iz izhodiščne domene ČLOVEK, izražajo negativne posledice krize. Preslikave znotraj te domene so združene v skupino ZDRAVJE, ki pokriva vse ključne točke krize in predstavlja najbolj pogosto zastopano izhodiščno domeno.20202020-10-11 07:15:55Magistrsko delo/naloga121462sl