<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121460"><dc:title>Medgeneracijski trendi v koordinaciji in ravnotežju 7 do 18-letnih otrok in mladostnikov v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Pečar,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jurak,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sember,	Vedrana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Medgeneracijski trendi</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>koordinacija</dc:subject><dc:subject>ravnotežje</dc:subject><dc:subject>longitudinalna študija</dc:subject><dc:description>Glavni namen raziskovalne naloge je bil pregled medgeneracijskih trendov telesnega fitnesa otrok in mladostnikov po svetu in ugotavljanje medgeneracijskih razlik v koordinaciji in ravnotežju slovenskih otrok in mladostnikov, starih od 7 do 18 let med leti 1983/84, 1993/94, 2003/04 in 2013/14. Ugotovitve tujih raziskav smo primerjali z že obstoječimi slovenskimi študijami in izsledki naše raziskave. Tako pri pregledu literature kot pri naši analizi so nas zanimale le spremembe v telesnem fitnesu otrok in mladostnikov, vezane na daljše časovno obdobje, torej vsaj 10 let.
Za nastanek magistrskega dela smo se naslanjali na študijo ARTOS, iz katere smo črpali le podatke, ki so bili vezani na teste koordinacije celega telesa, hitrosti izmeničnih gibov rok in ravnotežja. Osredotočili smo se na skupno štiri teste: poligon nazaj, dotikanje plošč z rokami, bobnanje z rokami in flamingo test. Podatke meritev smo obdelali s programom SPSS. Statistično značilne razlike med generacijami smo ugotavljali z analizo variance (ANOVA) in post-hoc testi (Tuckey). Glede opravljene meritve v posameznem letu smo vzeli v poštev 14.698 preizkušancev za poligon nazaj, 17.048 za dotikanje plošč z rokami, 17.028 za bobnanje z rokami in 11.280 za flamingo test.
Po analizi podatkov smo ugotovili, da je prišlo do statistično značilnih razlik v večini starostnih skupin pri poligonu nazaj, tako pri fantih kot pri dekletih, in sicer med letoma 1983/84 in 1993/94. Trend je bil v tem obdobju pozitiven predvsem v nižjih starostnih skupinah. V obdobju med letoma 1993/94 in 2003/04 nismo zabeležili večjih sprememb pri obeh spolih. V zadnjem obdobju merjenja pa smo pri dekletih spet zabeležili spremembe v pozitivni smeri. Pri testu bobnanje z rokami smo pozitiven trend zabeležili v večini starostnih skupin pri obeh spolih med letoma 1993/94 in 2003/04. Pri večini starostnih skupin deklet se je pozitiven trend še nadaljeval med letoma 2003/04 in 2013/14. Do podobnih ugotovitev smo prišli tudi po analizi merske naloge dotikanje plošč z roko, saj smo v obdobju med letoma 1993/94 in 2003/04 ugotovili statistično značilne razlike v večini starostnih skupin, ne glede na spol. Trend je bil v tem obdobju pozitiven. Najmanj statistično značilnih razlik smo zabeležili pri ravnotežju, kjer je bil trend negativen v petih starostnih skupinah fantov in dveh starostnih skupinah deklet.
Raziskava je uporabna predvsem za ozaveščanje učiteljev, staršev, zdravnikov, socialnih delavcev in športnih strokovnih delavcev o pomenu gibalne učinkovitosti otrok na področju koordinacije in ravnotežja ter o njenih pozitivnih ali negativnih spremembah v različnih časovnih obdobjih, saj se lahko le na podlagi teh sprožijo različni programi in intervencije.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-11 07:15:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121460</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
