<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121428"><dc:title>Raziskovanje komunikacije, jezika in govora pri vzgojiteljih z dvojezičnimi otroki v vrtcih s slovenskim učnim jezikom na Goriškem in Tržaškem</dc:title><dc:creator>Jarc,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petek,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dvojezičnost</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo preučili razvoj komunikacije, jezika in govora otrok s poudarkom na
dvojezičnih otrocih. Predmet raziskovanja je vezan na območje goriške in tržaške pokrajine, kamor
vstopajo otroci z raznolikimi jezikovnimi izkušnjami oz. iz različnih jezikovnih okolij, in sicer
otroci iz slovenskih, italijanskih in iz mešanih družin. To predstavlja izziv za vzgojitelje, ki morajo
nujno poznati jezikovno okolje, iz katerega otroci izhajajo, da lahko z njimi stopijo v stik. V
teoretičnem delu so predstavljene osnovne definicije komunikacije, jezika, govora in dvojezičnosti,
ki so osnova za temeljito srečevanje z dvojezičnimi otroki. Poznavanje jezikovnega okolja otroka je
namreč bistveno za dobro oblikovanje komunikacijskih strategij z dvojezičnimi otroki. Skozi
komunikacijo, jezik in govor otrok spoznava okolje in se socialno vključuje v delo v vrtcu. Bistveni
so: vzor, ki ga ima otrok od vzgojitelja, ustrezna komunikacija, uporaba jezika in govorni nastop. V
empiričnem delu so predstavljeni izsledki anketnega vprašalnika, namenjenega vzgojiteljem vrtcev
s slovenskim učnim jezikom na Goriškem in Tržaškem. Vprašalnik je raziskoval komunikacijo,
jezik in govor, ki jih uporabljajo vzgojitelji z dvojezičnimi otroki, ki vstopajo v vrtec. Z raziskavo
smo spoznavali trenutno stanje, in sicer, kakšen je govorni, jezikovni in komunikacijski način, ki ga
imajo vzgojitelji na specifičnem območju, na katerem sobivata dve narodnostno različni skupnosti.
Spoznali smo, da v vrtce na območju Goriške in Tržaške pokrajine vstopajo otroci iz raznolikih
jezikovnih okolij, kar predstavlja potrebo po sistematično oblikovanih vzgojno-izobraževalnih
metodah. Potrebo po oblikovanju podrobnejših smernic prikazujejo tudi rezultati, da vzgojitelji niso
enotni pri izbiri jezika v primeru otrok, ki izhajajo iz italijanskih družin. V ta namen smo oblikovali
smernice za komunikacijo, jezik in govor vzgojiteljev z dvojezičnimi otroki. Smernice so
predstavljene na koncu magistrskega dela in so podrobneje namenjene vzgojiteljem, ki so zaposleni
v vrtcih s slovenskim učnim jezikom na Goriškem in Tržaškem.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-09 07:44:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121428</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
