<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121413"><dc:title>Vloga medicinske sestre pri zagotavljanju kakovostnega spanca pri kritično bolnih v enotah intenzivnega zdravljenja</dc:title><dc:creator>Bogataj,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Djekić,	Bernarda	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gogova,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelič Zajec,	Andreja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject>moten spanec</dc:subject><dc:subject>ocena spanja</dc:subject><dc:subject>aktivnosti zdravstvene nege</dc:subject><dc:subject>promocija spanja</dc:subject><dc:description>Uvod: Kritično bolni so v času hospitalizacije v enoti intenzivnega zdravljenja bolj podvrženi pomanjkanju spanja. Motnje spanja so pogosto opredeljene kot pomemben stresor v času hospitalizacije. Pomanjkanje spanja je povezano z množico neželenih učinkov, ki vplivajo na potek zdravljenja in čas hospitalizacije kritično bolnih. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti problem nezadostnega in nekakovostnega spanja kritično bolnih v enoti intenzivnega zdravljenja ter izpostaviti pomembno vlogo medicinskih sester pri zagotavljanju kakovostnega spanca. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s sistematičnim pregledom domače in tuje literature. Vire smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed/Medline, CINAHL, DiKUL in COBIB. SI. Skupaj s pregledom referenčnih seznamov smo identificirali 857 enot, od katerih smo v končno analizo vključili 13 člankov. Za oceno kakovosti analiziranih člankov smo uporabili štiristopenjsko lestvico, po zgledu avtorjev Eccles in Mason. Rezultati: Najpogosteje naveden vzrok za motnje spanja je po oceni kritično bolnih hrup. Sledi bolečina, ki še vedno predstavlja velik dejavnik motenj spanja tako po oceni kritično bolnih kot tudi zdravstvenih delavcev. Kritično bolni so izpostavljali tudi bujenju, ki je velikokrat posledica izvajanja rutinskih aktivnosti zdravstvenih delavcev ponoči. Pomembno je omeniti tudi psihološke dejavnike, ki imajo velikokrat večji vpliv na spanje kot dejavniki okolja. Z uporabo ušesnih čepkov, očesih mask in s poslušanjem glasbe pred spanjem se je pri kritično bolnih izboljšala globina spanja, zaznane so bile nižje vrednosti srčnega utripa, bilo je manj prebujanj ponoči, kritično bolni so ocenili spanje kot bolj kakovostno. Najpogosteje omenjene opazovalne lestvice za oceno spanja pri kritično bolnih, ki vključujejo njihovo subjektivno oceno spanja so: Richards Campbell lestvica spanja, Verran in Snyder-Halpern lestvica spanja in Vprašalnik o spanju v enoti intenzivnega zdravljenja. Razprava in zaključek: Zdravstveni delavci s svojim delom pomembno vplivajo na kakovost spanja kritično bolnih. Na spanje kritično bolnih vplivajo vsi, ki se gibajo v enoti intenzivnega zdravljenja. Pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti ima veliko vlogo medicinska sestra, saj lahko najbolje spodbuja terapevtsko okolje in zdravstveno nego, ki omogoča daljši čas in boljšo kakovost spanja kritično bolnih. Za nadaljnji razvoj promocije spanja kritično bolnih je pomembno poznavanje različnih orodij za oceno spanja. Dobro bi bilo, da bi se v Sloveniji bolj uveljavila ocenjevalna orodja, ki bi pripomogla k bolj celostni zdravstveni negi kritično bolnih.</dc:description><dc:publisher>[L. Bogataj]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-08 11:26:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121413</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
