Stališča učiteljev tujih jezikov do uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) pri poukuŠkraba, Eva (Avtor) Šifrar Kalan, Marjana (Mentor) Radovan, Marko (Mentor) informacijsko-komunikacijska tehnologijastališča učiteljaučitelj začetnikdigitalna kompetencapouk tujega jezikaDanes si sodobnega vzgojno-izobraževalnega procesa brez informacijsko-komunikacijskih tehnologij sploh ne moremo predstavljati. Učitelj je tisti, ki prepozna potenciale tehnologije in jo v skladu z učnimi cilji uporabi pri pouku. V kolikor želimo uspešno integracijo IKT v proces poučevanja in učenja, je izrednega pomena učiteljev nivo znanja in poznavanja IKT ter njegovo stališče do uporabe IKT pri pouku. Zadnje študije kažejo na to, da je uspešna implementacija izobraževalnih tehnologij odvisna v veliki meri od naravnanosti učiteljev, ki določajo, kako bodo te uporabljene v učilnici. Namen magistrske naloge je bil s pomočjo virov in literature predstaviti pomen informacijsko-komunikacijskih tehnologij v izobraževanju, pomen učiteljeve vloge in učiteljevih digitalnih sposobnosti ter stališč do rabe IKT v učnem procesu, zaradi samega pomanjkanja raziskav na presečišču proučevanja tujih jezikov in IKT v slovenskem kontekstu pa raziskati obstoječa stališča do poučevanja s podporo IKT in e-kompetentnost študentov pedagoških magistrskih programov tujih jezikov s Filozofske fakultete v Ljubljani in učiteljev tujih jezikov, ki poučujejo angleščino, nemščino, španščino, italijanščino ali francoščino na vzgojno-izobraževalnih ustanovah po Sloveniji. Poleg tega smo želeli ugotoviti katera orodja IKT in možnosti, ki jih te ponujajo, poznajo, ter kako pogosto in pri katerih učnih oblikah in stopnjah učnega procesa jih uporabljajo. Zanimalo nas je ali študenti in učitelji želijo več izobraževanj in usposabljanj na področju rabe IKT, bodisi v času študija ali pri poklicnem udejstvovanju in pa, ali pri učiteljih in študentih obstaja odvisnost med naklonjenostjo do poučevanja z IKT in pogostostjo uporabe tehnologij pri pouku ter ali ocena usposobljenosti za izdelavo interaktivnih testov, kvizov in/ali vprašalnikov vpliva na pogostost izdelave teh pri poučevanju. Rezultati kažejo, da čeprav učitelji in študenti pri poučevanju tujega jezika (v nadaljevanju TJ) vsaj občasno uporabljajo IKT in, da so v večji meri dobro seznanjeni z večino IKT in možnostmi, ki jih te ponujajo, pa v pedagoški praksi izkoriščajo le relativno malo potencialov tehnologije, čeprav izsledki kažejo, da so njihova stališča do rabe IKT v večji meri pozitivna in, da je njihova ocena lastne e-kompetentnosti na meji med zadovoljivo in dobro. Prav tako si v veliki večini želijo dodatnih izobraževanj na področju rabe IKT pri pouku tujega jezika. Rezultati kažejo, da ne obstajajo statistično pomembne razlike med učitelji in študenti TJ glede na jezik, ki ga poučujejo/študirajo, prav tako ne obstajajo statistično pomembne razlike pri skupinah glede na oceno sposobnosti izdelave spletnih iskalnih nalog. Tudi glede povezanosti med oceno za usposobljenost za rabo IKT in naklonjenosti do poučevanja z IKT v osnovni množici ne moremo trditi ničesar. Ugotavljamo pa, da ocena o usposobljenosti za izdelavo interaktivnih testov, kvizov in/ali vprašalnikov vpliva na pogostost uporabe pri pouku TJ tudi v osnovni množici.20202020-10-08 10:15:34Magistrsko delo/naloga121405sl