Odvetnikove etične dolžnosti do sodiščaKanalec, Armin (Avtor) Novak, Aleš (Mentor) odvetništvoodvetniška etikakodeks odvetniške poklicne etikeetične dolžnosti odvetnikasvoboda izražanjazloraba procesnih pravicpravosodjeetikaOdvetništvo ne služi samo zasebnim interesom v družbi, ampak mora kot del pravosodja izpolnjevati tudi splošne družbene interese. Pomemben del odvetnikovega življenja in dela so tudi pravila odvetniške poklicne etike, ki so zajeta v Kodeksu odvetniške poklicne etike. Etične norme odvetnika pri njegovem ravnanju v neki meri omejujejo, saj ga silijo v razmislek ne le o tem, kaj lahko stori, ampak tudi o tem, kaj bi bilo pošteno storiti. Odvetnik pri svojem delu vstopa v različna razmerja, iz vsakega pa izvirajo etične dolžnosti, ki jim je odvetnik zavezan. Poleg etičnih dolžnosti do stranke so pomembne tudi odvetnikove dolžnosti do stanovskih kolegov, nasprotnih strank in celotne družbe ter prava. Posebno mesto ima odnos med odvetnikom in sodiščem in temu magistrsko diplomsko delo posveča največ pozornosti. Znotraj tega odnosa se zastavljata zlasti vprašanji odvetnikove svobode izražanja in zlorabe procesnih pravic. Odvetnik mora v komunikaciji s sodiščem in o njem vedno biti spoštljiv, obstajajo pa nekatere razlike pri tem, ali gre za odvetnikovo izražanje v pisnih vlogah, sodni dvorani ali v javnosti. Pri vprašanju zlorabe procesnih pravic moramo predvsem razrešiti dilemo, kdaj uporaba prava postane njegova zloraba, četudi odvetnik zasleduje korist svoje stranke. Pri vrednotenju različnih odvetnikovih ravnanj moramo biti pozorni, da nanje ne gledamo zgolj iz enega zornega kota, ampak da upoštevamo vsa razmerja, v katerih je odvetnik udeležen, in vse etične dolžnosti, ki iz teh razmerij izvirajo.20202020-10-08 09:00:03Magistrsko delo/naloga121400sl