Otroci v rejništvu in razpetost med matično ter rejniško družinoKreft, Tamara (Avtor) Rapuš Pavel, Jana (Mentor) rejništvoMagistrsko delo prikazuje izkušnje otrok v rejništvu, ki so razpeti med matično in rejniško družino. V teoretičnem delu se najprej dotaknem pomena družine v sodobni družbi, predstavim pluralizacijo oblik družinskega življenja, opredelim ranljive družine, njihove potrebe in strokovne odzive. Med ranljive družine štejem tudi matično družino otrok v rejništvu. V nadaljevanju naloge raziščem sistemsko ureditev rejništva v Sloveniji in predstavim vlogo rejniškega društva Slovenije. Ugotavljam tudi kakšne so specifike otrok, ki živijo med dvema družinama in kako se to odraža na njihovem vedenju. Dotaknem se tudi identitete in samopodobe otrok v rejništvu ter predstavim način podpore pri oblikovanju pozitivne samopodobe. V ospredje postavljam koncept soustvarjanja in sodelovanja med rejniško in matično družino, znotraj katerega predstavim pomembnost delovnega odnosa in individualne projektne skupine. Poudarim tudi participacijo otroka v rejniškem sistemu in njegov glas predstavim kot ključen del sodelovalnega procesa. Izpostavljen problem preslišanosti otrok podkrepim s predstavitvijo zakonodajne podlage, ki omogoča otrokovo udeležbo. V okviru teoretičnega dela predstavim tudi ugotovitve nekaterih že obstoječih slovenskih in tujih raziskav s področja rejništva. V empiričnem delu magistrskega dela pridobim vpogled v odnose, stiske in težave, ki jih otrokom, rejnikom in biološkim staršem domnevno prinaša pomanjkljiv sistem rejništva v Sloveniji. Raziskovalni pristop je kvalitativni, za zbiranje podatkov je uporabljen delno strukturirani intervju. Intervjuji so bili izvedeni s tremi otroki, s tremi biološkim starši in s tremi rejniki. Zbrani podatki so analizirani z metodo vsebinske analize. Rezultati raziskave kažejo, da je otrokovo doživljanje prehoda iz matične v rejniško družino odvisno od življenjskih okoliščin situacije in starosti otroka, prav tako pa tudi od individualnih značilnosti otroka, doživetih izkušenj in primanjkljajev v matični družini, zaradi katerih je bil otrok nameščen v rejništvo. Otroci in mladostniki sam prehod in tudi rejniško družino doživljajo različno. V družini, kjer otroci bolj pozitivno doživljajo rejništvo, je moč zaznati ljubeče in spodbudno okolje ter več podpore s strani rejniških staršev in njihovih bioloških otrok. Primeri iz intervjujev pa opozarjajo, da niso vse rejniške družine funkcionalne, otrokom ne nudijo izkušenj povezanosti in varnosti, posledično pa se tudi otroci v takšnih rejniških družinah ne počutijo ljubljene in razumljene. Zelo pomembno za otroka je tudi poznavanje svojih korenin in matične družine. Z razumevanjem svojega položaja otroci oblikujejo odnos do svojih bioloških staršev. Občutki zmedenosti in razpetosti med družinama, pripomorejo k temu, da otroci v rejniški družini težko razvijejo občutek doma in pripadnosti, kar pa je ključno za razvoj otrokove zdrave osebnosti ter pozitivnega odnosa do sebe in do drugih. Na doživljanje otrokove razpetosti tako vpliva kvaliteta soustvarjanja med rejniško in matično družino. Dobro sodelovanje temelji na pristnem človeškem odnosu in pozitivni naravnanosti brez obsojanja. Dobro sodelovanje je v veliki meri odvisno od spodbud in podpore strokovnih služb, pogosto pa temelji zgolj na podlagi individualnih projektnih skupin. Za dosego kvalitetnega sodelovanja med družinama pa je potreben čas. Rezultati raziskave osvetlijo tudi nekatere pomanjkljivosti rejniškega sistema pri nas. Izpostavi se problematika dolgotrajnega rejništva, preslišanosti otrok in problematika pomanjkljivega sodelovanja z biološkimi starši. Ugotovitve raziskave med drugim prispevajo tudi nekatere vsebinske predloge za urejanje in izboljšanje položaja otrok v rejništvu in celotnega področja rejništva v Sloveniji.20202020-10-08 07:24:58Magistrsko delo/naloga121394sl