<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121393"><dc:title>Učinki vključevanja gibalnih aktivnosti pri urah matematike na znanje drugošolcev o izbranih aritmetičnih vsebinah</dc:title><dc:creator>Plahuta,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hodnik,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štemberger Vučko,	Vesna	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>matematika</dc:subject><dc:description>Eden izmed najpomembnejših in najvplivnejših dejavnikov iz okolja v obdobju poznega
otroštva je gibanje, ki učinkuje na celostni razvoj učencev, posledično vpliva na šolsko
uspešnost in motivacijo. Gibanje je tudi ena izmed otrokovih osnovnih potreb, zato v prvih
letih osnovne šole učenci ne zmorejo daljšega sedenja, s sedenjem upada tudi koncentracija za
učenje. Z gibanjem otroci spoznavajo svet, zato bi morali biti učitelji še posebej pozorni na
redno in premišljeno vključevanje gibanja v poučevanje.
V teoretičnem delu je na začetku predstavljen otrokov razvoj in faze kognitivnega razvoja, ki
predstavljajo izhodišče za načrtovanje aktivnosti za učence. Opisani so vplivi gibalnih/športnih
aktivnosti na posamezna področja razvoja. Povzete so teorije, ki spodbujajo vključevanje
gibalnih aktivnosti v pouk, predstavljeni so načini, kako lahko učitelj gibanje vključi v pouk.
Podana so načela poučevanja matematike in razlogi za vključevanje gibalnih aktivnosti v pouk
matematike.
V empiričnem delu smo predstavili izvedbo 4 ur pouka matematike v treh oddelkih 2. razreda
osnovne šole, kar predstavlja skupaj 61 učencev. V učne ure smo vključevali gibalne aktivnosti,
saj smo raziskovali, kakšen učinek ima vključevanje gibalnih aktivnosti pri urah matematike
na znanje vseh učencev drugega razreda, med drugim nas je zanimal tudi učinek vključevanja
gibalnih aktivnosti na znanje različno uspešnih drugošolcev. Uporabili smo kvantitativni
pristop pedagoškega raziskovanja. Napredek smo ugotavljali pri aritmetiki, natančneje pri
matematičnih vsebinah: naravnih številih do 100 in številu 0, urejanju števil po velikosti,
številskih odnosih, seštevanju in odštevanju v množici naravnih števil do 100 brez prehoda ter
pri iskanju neznanega člena v obsegu števil do 20.
Rezultati raziskave so pokazali, da vključevanje gibalnih aktivnosti pri utrjevanju
matematičnih vsebin pozitivno vpliva na napredek v znanju skoraj vseh učencev, saj je na
končnem preverjanju znanja večina učencev (85,3 %) napredovala v znanju pri vsaj eni učni
vsebini glede na predtest. Pri ugotavljanju učinka vključevanja gibalnih aktivnosti na znanje
različno uspešnih učencev, ki smo jih razdelili v skupine glede na uspešnost na predtestu, smo
ugotovili, da ima utrjevanje izbranih matematičnih vsebin z gibalnimi aktivnostmi najmanjši
učinek na učence z najboljšim matematičnim predznanjem, medtem ko ima največji učinek na
učence z najslabšim matematičnim predznanjem. Pri urah utrjevanja smo ugotovili, da gibalne
aktivnosti ne vplivajo le na znanje učencev in razumevanje učnih vsebin, ampak tudi na počutje
učencev in njihovo motivacijo za učenje.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-08 07:24:48</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121393</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
