<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121387"><dc:title>Gibanje neuvrščenih: konflikti med Jugoslavijo in Kubo</dc:title><dc:creator>Springer,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ajlec,	Kornelija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Neuvrščeni</dc:subject><dc:subject>Kuba</dc:subject><dc:subject>Jugoslavija</dc:subject><dc:subject>konflikt</dc:subject><dc:subject>hladna vojna</dc:subject><dc:subject>Sovjetska zveza</dc:subject><dc:subject>ZDA</dc:subject><dc:subject>mediji</dc:subject><dc:description>Začetki gibanja neuvrščenih segajo v leto 1961, tistega leta se je namreč v Beogradu odvila prva konferenca gibanja. Veliko vlogo pri nastanku organizacije so imeli Tito, Naser, Nkrumah, Nehru in Sukarno, želeli so ustanoviti gibanje, ki se ne bi blokovsko opredeljevalo, temveč bi stalo na svojih političnih temeljih. Cilji gibanja so bili predvsem gospodarske narave, saj so bile članice predvsem države iz tretjega sveta, ki pa so želele postati del mednarodnega političnega sistema, preko katerega bi sprejemale pomembne politične odločitve. Kljub proti-blokovski usmeritvi gibanja so v gibanje prodrli nazori Sovjetske zveze in ZDA njuni konflikti pa so se prenesli na države članice. Spori so se zaradi drugačne gospodarske usmeritve pojavili tudi med zagovornico neuvrščenosti Jugoslavijo in med zagovornico sovjetskih nazorov - Kubo. Obe državi sta imeli željo po prevladi nad gibanjem, saj sta neuvrščene želeli približati svojim nazorom. Kuba je želela, da se gibanje poveže s Sovjetsko zvezo, saj naj bi bila edini naravni zaveznik gibanja. Obsojala je tudi kakršnokoli sodelovanje z ZDA. Jugoslavija se na drugi strani zaradi spora s SZ ni želela povezati z vzhodnim blokom, ampak je želela poiskati zaveznike v drugih državah in se z njimi gospodarsko povezati. V pričujoči magistrski nalogi se bomo preko pregleda posameznih konferenc podrobneje seznanili s posameznimi spori in jih poskušali pojasniti.
Mediji so o samem gibanju in konferencah redno poročali. Veliko so poročali o odločitvah neuvrščenih ter o uspešnosti in enotnosti gibanja. Le malo pa so pisali o sporih med članicami, še posebej pa je bilo težko zaslediti neposredno omembo spora med Jugoslavijo in Kubo. Po napisanem lahko tako sklepamo, da javnost ni vedela oziroma ni smela izvedeti o notranjih konfliktih v gibanju, saj bi se lahko zamajala predstava o enotnosti gibanja neuvrščenih.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-08 07:15:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121387</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
