<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121359"><dc:title>Ogroženost območja Trnovskega gozda z vidika erozije pohodniških poti</dc:title><dc:creator>Preradovič,	Jana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vintar Mally,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Repe,	Blaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Trnovski gozd</dc:subject><dc:subject>potna erozija</dc:subject><dc:subject>pohodništvo</dc:subject><dc:subject>pohodniške poti</dc:subject><dc:subject>RUSLE</dc:subject><dc:description>Pohodništvo s hojo povzroča pritiske, ki vplivajo na pojav potne erozije, ene od oblik erozije prsti. Za preučevano območje smo izbrali Trnovski gozd, znotraj katerega smo se osredotočili na pohodniške poti. Glavni del magistrskega dela predstavlja modeliranje potne erozije z modelom RUSLE (ang. Revised Universal Soil Loss Equation), preverjanje štirih najbolj ogroženih odsekov na terenu ter ugotavljanje povezave med ogroženostjo zaradi potne erozije in gozdnatostjo, naklonom ter erodibilnostjo prsti. Podatke za analizo smo pridobili s kombinacijo terenskega in kabinetnega dela ter s pomočjo modeliranja geoinformacijskih sistemov. V empiričnem delu smo prikazali karto erozijske ogroženosti pohodniških poti in podali seznam odsekov poti, ki so z modeliranjem pridobili najvišje vrednosti erozije. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da so poti v Trnovskem gozdu pretežno malo ogrožene z vidika potne erozije, posamezne odseke poti pa lahko uvrstimo med bolj ogrožene. Slednji zajemajo najbolj množično obiskana območja, kot so Škabrijel, Kucelj, Čaven in Golaki. Terenski ogled je prisotnost erozije potrdil, kjer sta bili večinoma prepoznani tretja in četrta faza potne erozije. Najbolj ogroženi odseki poti v celoti sovpadajo z območji najbolj erodibilnih prsti ne pa tudi z najvišjimi naklonskimi razredi in območjem gozda, saj večinoma potekajo po nižjih naklonih do 11° in so obdani z negozdnimi površinami. Na poteh se erozija širi zaradi vodnega in vetrnega odstranjevanja prsti ter neupoštevanja pravil hoje. Erozijo na poteh ponekod zmanjšuje blažji naklon, zavetrna lega, obstojno rastlinstvo in daljše zadrževanje snega. Rezultati raziskave so uporabni za Planinsko zvezo Slovenije in lokalna planinska društva, saj izpostavljajo potencialno erodirane in ogrožene odseke pohodniških poti. Slednje je ključnega pomena za varnost pohodnikov in nadaljnje ohranjanje pohodniških poti.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-06 08:15:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121359</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>