<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121353"><dc:title>Novomeški govor</dc:title><dc:creator>Žibred,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smole,	Vera	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dialektologija</dc:subject><dc:subject>Novo mesto</dc:subject><dc:subject>narečje</dc:subject><dc:subject>novomeški mestni govor</dc:subject><dc:subject>vzhodnodolenjsko podnarečje</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava novomeški mestni govor z glasoslovnega vidika. Govor spada v dolenjsko narečno skupino, natančneje v vzhodnodolenjsko podnarečje. Ker je bilo Novo mesto skozi zgodovino vedno pomembno mesto na Dolenjskem, se je vanj priseljevalo mnogo ljudi iz različnih narečnih in tujejezičnih območij. V teoretičnem delu sem najprej opisala pregled zgodovine Novega mesta ter kako so različni dejavniki, kot na primer izobrazba, družina in okolje ter migracije, vplivali na razvoj govora. V empiričnem delu diplomskega dela sem predstavila govor 14 informatorjev in jih razvrstila po generacijah, starejšo generacijo pa še po pripadnosti župniji oziroma nekdanji fari. Za govor vsakega informatorja sem najprej s sinhronega vidika, primerjalno s knjižnim jezikom, analizirala dolge naglašene samoglasnike, kratke naglašene in nenaglašene samoglasnike, zvočnike in nezvočnike ter posebnosti, če so se v besedilu pojavile, pri oblikoslovju in naglasu. Na osnovi te analize sem ugotovila glasovne spremenljivke in njihove različice, na koncu pa podala še diahron povzetek, iz katerega so primerjalno z okoliškimi vaškimi govori razvidne osnovne značilnosti novomeškega govora.</dc:description><dc:publisher>[M. Žibred]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-06 07:15:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121353</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
