<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121320"><dc:title>Razširjenost in osveščenost ljudi glede telerehabilitacije v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Zagorec,	Vanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupan,	Anton	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Debeljak,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Moharić,	Metka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>ortotika in protetika</dc:subject><dc:subject>telerehabilitacija</dc:subject><dc:subject>telemedicina</dc:subject><dc:subject>razširjenost</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Uvod: Zaradi naraščanja deleža invalidov in starejših je pomembno, da najdemo rešitve, ki bi jim omogočile čim bolj samostojno življenje in vključevanje v družbo. Ena izmed teh rešitev je uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije. Želja po potrebi in uporabi le-te je v prej omejenih skupinah velika, vendar pa tehnologije proizvajalci ne prilagajajo dovolj. Komisija EU o e-dostopnosti poudarja, da so nove tehnologije omogočile samostojno izvajanje dejavnosti, pri katerih so invalidi in starejši ljudje prej potrebovali pomoč. Namen: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, v kakšni meri je do sedaj razširjena telerehabilitacija v Sloveniji, v kolikšni meri se uporablja ter koliko so prebivalci osveščeni o tej tematiki. Namen je bil pregledati obstoječo literaturo in izvesti kratko anketo, s katero sem pridobila informacije zakaj je rehabilitacija na daljavo koristna in kakšno je trenutno stanje na tem področju v naši državi. S tem želim vzpodbuditi strokovnjake, zdravnike in terapevte, da nadaljujejo z delom na tem področju in ga poskušajo vključiti v vsakodnevni program obravnave rehabilitantov. Metode dela: Uporabljeni sta bili dve metodi dela: deskriptivna oziroma opisna za teoretični del naloge – uporabljen je bil pregled domače in tuje literature ter kavzalna oziroma neeksperimentalna metoda za raziskovalni del. Spletna anketa, ki je bila aktivna dva meseca, je zajemala 13 vprašanj. Bila je deljena s pomočjo elektronske pošte in družbenih omrežij. Sodelovanje je bilo anonimno in prostovoljno. Rezultati: Za izdelavo deskriptivnega dela diplomske naloge je bilo uporabljenih 34 različnih virov. Do njih sem dostopala preko spletne strani Google Scholar, ki me je vodila do različnih baz podatkov. Spletno dostopnih virov je bilo 35, od tega 19 slovenskih – 14 člankov in 5 spletnih strani, ter 16 tujih. Uporabljeni članki so bili v večini uporabljeni za teoretični del diplomske naloge. V člankih so bile opisane raziskave na področju telemedicine in telerehabilitacije. Te so vključevale opis rehabilitacije, opremo in rezultate. Le redki članki so bili uporabni za pridobitev rezultatov na področju telemedicine in telerehabilitacije v Sloveniji. Skupno sem prejela 284 izpolnjenih anket, od tega je bilo delno izpolnjenih 43. Rezultati ankete so pokazali, da je trenutno malo število prebivalcev Slovenije seznanjenih s telemedicino (28%), si pa večina (85%) želi o tej temi izvedeti več. Razprava in sklep: Razvoj telerehabilitacijskih storitev je lahko ena od rešitev za razbremenitev zdravstvenega sistema in vseh vključenih v njega. Nekatere telerehabilitacijske storitve so sicer že dobro razvite, se pa ne uporabljajo, ker so prebivalci premalo seznanjeni z njimi. To so na primer razne vadbe – terapije na daljavo, videokonference s terapevti in podobno. Vsi delavci na področju zdravstva bi morali paciente bolj množično osveščati o načinih rehabilitacije in zdravljenja na daljavo, saj bi s tem lahko prihranili času in denar.</dc:description><dc:publisher>[V. Zagorec]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-04 07:46:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121320</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
