<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121318"><dc:title>Prostorski, arhitekturni in funkcionalni vidiki galorimskih svetišč z Mariborske ceste v Celju</dc:title><dc:creator>VUČENOVIĆ,	MIRA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gaspari,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Celeja</dc:subject><dc:subject>rimska doba</dc:subject><dc:subject>religija</dc:subject><dc:subject>arhitektura</dc:subject><dc:subject>svetišča.</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga predstavlja kompleks svetišč, odkrit na območju Mariborske ceste v Celju. Kompleks, ki je prišel na plan med zaščitnimi izkopavanji v letih 2003 in 2004, je stal na levem bregu nekdanje severne struge Savinje. Njegovi začetki segajo v 1. st. pr. Kr., ko so na mestu poznokeltskega svetega kala v tolmunih manjšega rečnega pritoka začeli z odlaganjem ritualnih darov. Ugotovljene so bile tri glavne faze odlaganja, ki se datirajo v zadnji desetletji pr. Kr. in poznotiberijsko dobo. Takoj po opustitvi svetega kala so nad njim postavili dva galorimska templja z zidanimi temelji in leseno nadgradnjo (t. i. tempelj I in tempelj II), in južno od njiju verjetno sočasen podobno zasnovan, vendar manjši in v kamnu zidan tempelj (t. i. tempelj III), ki po svojih konstrukcijskih značilnostih kaže na zasnovo »hibridnega« templja. Ob koncu tretje četrtine 1. st. po Kr. je bil sklop svetišč opuščen, prostor pa namenjen gradnji stanovanjskih in gospodarskih objektov.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-04 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121318</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
