<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121308"><dc:title>Podpora novorojenčku v domačem okolju pri izločanju in odvajanju</dc:title><dc:creator>Zagoričnik,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čehovin Zajc,	Jožica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec Kapun,	Marija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Domajnko,	Barbara	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>metoda komunikacije izločanja</dc:subject><dc:subject>puerperij</dc:subject><dc:subject>evalvacija spletnega tečaja</dc:subject><dc:subject>analiza vsebine</dc:subject><dc:subject>poglobljeni intervjuji</dc:subject><dc:subject>kolike</dc:subject><dc:description>Uvod: Izločanje in odvajanje sta temeljni fiziološki aktivnosti, ki prispevata k vzdrževanju zdravja človeka, že od obdobja novorojenčka. Metoda komunikacije izločanja je ena izmed možnosti, ki omogočajo drugačen pristop k previjanju. Namen je izvesti tečaj o metodi komunikacije izločanja za nosečnice zadnjega tromesečja, oceniti uspešnost izvajanja metode komunikacije izločanja in poglobljeno raziskati doživljanje staršev pri izvajanju metode komunikacije izločanja v domačem okolju med puerperijem. Metode dela so eksperimentalne z akcijskim raziskovanjem – izvedli smo pilotno študijo (tečaj o metodi komunikacije izločanja) in kvalitativno analizo vsebine izvedenih polstrukturiranih intervjujev z 11imi udeleženkami tečaja. Intervjuje smo kodirali s programom NVIVO in pri tem oblikovali dve glavni temi: sodelovanje v tečaju o metodi komunikacije izločanja in spoznavanje metode komunikacije izločanja. Rezultati: Metodo komunikacije izločanja je uspešno udejanjalo osem intervjuvanih udeleženk. Glavni dejavniki uspešnosti so bili vztrajnost, zgled in motiviranost za nadaljevanje, dejavniki neuspešnosti pa neizvedba celotnega procesa, neznanje in težave z dojenjem. Intervjuvane udeleženke so bile s prakso metode komunikacije izločanja zelo zadovoljne. Ugotovili smo, da obstajajo štirje načini zaznavanja dojenčkove potrebe po izločanju in odvajanju: glasovni in gibalni znaki, pogosti časovni okvirji, otroku lasten ritem in notranji občutek staršev. Glavne prednosti prakticiranja metode komunikacije izločanja so alternativni pristop k previjanju, globlja povezanost z otrokom, praktičnost in učinkovita preventiva ter intervenacija pri pojavu infantilnih kolik. Glavni slabosti sta začeten vložek časa, znanja in energije ter nepraktičnost izvajanja metode komunikacije izločanja izven domačega okolja. Intervjuvane udeleženke metodo komunikacije izločanja priporočajo vsem staršem kot dodatno možnost in ne kot obveznost. Razprava in zaključek: Omenjena metoda se je pri intervjuvanih udeleženkah, ki so bile zdrave in brez zapletov v puerperiju, izkazala za uspešno alternativo klasičnemu negovanju dojenčkov, saj je veliko več kot le način negovanja; je način življenja, vzgajanja in razmišljanja, ki glede na rezultate naše kvalitativne raziskave prinaša zadovoljstvo cele družine. Z raziskavo so nastale uporabne strokovne vsebine o metodi KI, podajamo tudi predloge za nadgradnjo vsebin tečaja. Zaključujemo, da bi bilo vsebine tečaja metode KI smiselno uvesti v šole za starše na primarnem nivoju zdravstvene oskrbe nosečnic.</dc:description><dc:publisher>[A. Zagoričnik Jarm]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-03 07:46:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121308</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
