Ustna obravnava v prekrškovnem pravuMulec, Tjaša (Avtor) Filipčič, Katja (Mentor) ustna obravnavaprekrskovni postopekjamstva postenega postopkapravica do postenega sojenjazaslisanje obremenilnih pricV prekrškovnih postopkih se poleg specialnega Zakona o prekrških smiselno uporabljajo tudi določbe Zakona o splošnem upravnem postopku in Zakona o kazenskem postopku, kar nakazuje na to, da gre v prekrškovnih postopkih pogosto za povezavo delovanja upravnih in sodnih organov. Čeprav gre pri prekrških za nekoliko lažje oblike kršitve norm, je ravno tako v postopku o prekršku treba zagotoviti tista temeljna jamstva poštenega postopka, ki so posamezniku na voljo v kazenskem postopku, v določenih primerih so ta jamstva sicer lahko nekoliko omejena. Storilec prekrška pa ne sme biti v nobenem primeru prikrajšan za možnost izjaviti se o pravnih in dejanskih vidikih očitanega prekrška. Ustna obravnava v prekrškovnih postopkih ni predpisana kot obvezna. Namenjena je razjasnitvi dejanskega stanja, ki je bistveno za pravilno odločitev o odgovornosti posameznika, ki se mu očita prekršek. Glede na analizo sodne prakse je izvedba ustne obravnave pogostejša v zadevah, kjer je podlaga za kaznovanje storilcev zlasti opažanje policistov, torej dokazi, ki so bili pridobljeni s subjektivno metodo, vendar mora storilec oporekati tem ugotovitvam prekrškovnega organa argumentirano in, če je le možno predložiti dokaze, ki to potrjujejo. Le pavšalna nasprotovanja pogosto niso dovolj za izpodbijanje verodostojnosti ugotovitev prekrškovnega organa. S svojimi trditvami mora storilec pri sodniku namreč vzbuditi dvom v verodostojnost ugotovitev prekrškovnega organa, v posledici česar bo moral raziskati dejansko stanje, čemur pa je v svojem bistvu namenjena ustna obravnava v prekrškovnem pravu.20202020-10-02 09:00:02Magistrsko delo/naloga121281sl