Vloga medijev v distopičnih romanih med kritiko in svarilomZalokar, Lucijan (Avtor) Komel, Mirt (Mentor) Amon Prodnik, Jernej (Komentor) distopični romanutopijatotalitarizemmedijiMiKrasni novi svet1984V magistrskem delu se posvečam analizi medijev v distopičnih romanih ter njihovi kontekstualizaciji skozi prizmo zgodovine utopične misli, Lukácseve teorije romana in preteklih totalitarnih režimov, kot sta stalinizem in nacizem. Pri slednjih se opiram na teorijo Hannah Arendt, ki kot enega izmed elementov totalitarnosti prepoznava propagando, kakor jo diseminirajo množični mediji. Za izhodišče si zastavljam vprašanje, zakaj je preučevanje medijev v distopični literaturi lahko relevantno še danes, ko se po eni strani zdi, da se zaradi razvoja sodobnih tehnologij nekatere orwellovske projekcije prihodnosti zdijo čedalje bolj uresničljive, po drugi strani pa imamo občutek, da smo totalitarizme preteklosti z ostro obsodbo njihovih zločinov za vselej odložili na smetišču zgodovine. Značilnost utopije je, da v stvarnosti ni mogoča, četudi njene okvirje določa prav stvarnost – ker distopija velja za »hrbtno stran« utopije, zanjo velja enako. V prvem, teoretskem delu naloge, se osredotočam na pojme, ki mi na primeru medijev pomagajo razumeti te okvirje; v drugem delu, kjer obravnavam tri »distopične klasike« – Mi Jevgenija Zamjatina, Krasni novi svet Aldousa Huxleyja in 1984 Georgea Orwella – pa ugotavljam, v kolikšni meri distopična prezentacija medijev v njih ustreza načinu delovanja medijev v stvarnosti.[L. Zalokar]20202020-10-02 08:30:42Magistrsko delo/naloga121280sl