<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121265"><dc:title>Obremenitev oskrbovalcev pri oskrbi osebe z demenco v domačem okolju</dc:title><dc:creator>Grum,	Vida	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lebar,	Cecilija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Galof,	Katarina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>demenca</dc:subject><dc:subject>domača oskrba</dc:subject><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>izgorelost</dc:subject><dc:description>Uvod: S podaljševanjem življenjske dobe se je povečala prisotnost kroničnih nenalezljivih bolezni. Med njimi izstopa demenca, ki usodno spremeni življenje bolnika in njegove družine. Svojci se za oskrbo v domačem okolju odločijo predvsem zaradi ljubezni in navezanosti na oskrbovanca. Skrb za osebo z demenco zaradi kronične narave bolezni od družine zahteva vedno večje število ur namenjenih oskrbovanju, hkrati pa so družinski oskrbovalci izpostavljeni vse večjim fizičnim in psihičnim naporom, kar vodi v izgorelost. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati, kaj je za oskrbovalce pri oskrbi osebe z demenco največja oziroma najmanjša obremenitev in kako so starost, spol in sorodstvena vez oskrbovalca povezani s stopnjo obremenitve. Metode dela: Za pridobitev podatkov je bila izvedena spletna anketa z vprašalnikom Indeks obremenjenosti oskrbovalcev. Vprašalnik sestavlja 13 trditev, ki se navezujejo na fizično, psihično, časovno, finančno in osebno obremenjenost oskrbovalca. Sodelujoči za vsako trditev določi stopnjo strinjanja na 3-stopenjski lestvici (pogosto, včasih in nikoli). Odgovor pogosto se točkuje z 2 točkama, odgovor včasih z 1 točko, odgovor nikoli pa z 0 točkami. Rezultati: V anketi je sodelovalo 100 ljudi, 81 % žensk in 19 % moških v starostnem razponu od 20 do 89 let. Sodelujoči največ obremenitev doživljajo zaradi spremenjene družinske dinamike. Nasprotno najmanj obremenitev občutijo na finančnem področju. Kot najbolj obremenjene skupine oskrbovalcev glede na sorodstveno vez izstopajo možje, hčere in žene bolnikov. Največje število točk obremenjenosti so dosegli oskrbovalci, ki pripadajo starostni skupini od 60 do 69 let. Spol oskrbovalca pri stopnji obremenjenosti ne igra vloge, saj med posameznima skupinama ni statistično značilne razlike. Razprava in zaključek: Vpliv oskrbe osebe z demenco se pri oskrbovalcih odraža na vseh področjih življenja. Stopnja obremenjenosti je odvisna od številnih dejavnikov, od individualnih lastnosti oskrbovalca, dolžine oskrbovanja pa vse do stadija demence. Obremenjenosti se med izvajanjem oskrbe ni mogoče izogniti, zato je zelo pomembno, da se oskrbovalec in družina o bolezni dobro informirajo in pravočasno poiščejo pomoč. Zaradi pomembnosti samopomoči bi bilo v nadaljnih raziskavah smiselno raziskati različne oblike pomoči, ki so v Sloveniji dostopne svojcem oseb z demenco.</dc:description><dc:publisher>[V. Grum]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-02 07:46:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121265</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
