<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121262"><dc:title>Preprečevanje padcev starostnikov v domačem okolju</dc:title><dc:creator>Draksler,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomšič,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Galof,	Katarina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>preprečevanje padcev</dc:subject><dc:subject>starostniki</dc:subject><dc:subject>domače okolje</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject>prilagoditve okolja</dc:subject><dc:description>Uvod: Po svetu letno zabeležimo 37,3 milijona padcev, zaradi katerih je potrebna zdravniška pomoč. Najpogostejše posledice padcev, pri katerih pride do poškodbe, so zlomi kolka, zlomi roke, podplutbe in bolečine. Starostniki pogosto izgubijo možnost, da bi lahko živeli v varnem domačem okolju, zato imajo pri tem pomembno vlogo delovni terapevti. S primernimi pristopi, prilagoditvami okolja, izvajanjem aktivnosti in rehabilitacijskimi strategijami za izboljšanje tako motoričnih kot procesnih spretnosti lahko preprečijo nastanek padcev in s svojo prisotnostjo v domačem okolju omogočajo boljši vpogled v težave, s katerimi se vsakodnevno srečujejo. Namen: Namen diplomskega dela je s pomočjo pregleda obstoječe literature in z izvedbo standardiziranih ocenjevalnih instrumentov ugotoviti, kakšni so dejavniki tveganja starostnikov za nastanek padcev v domačem okolju in kateri izmed njih so najpogostejši, kako lahko delovni terapevt načrtuje strategije za preprečevanje padcev pri starostnikih v domačem okolju in s katerimi strategijami lahko preprečimo njihov nastanek. Metode dela: V raziskavo smo vključili 50 starostnikov, povprečne starosti 75 ± 7,7 leta. Rezultate smo merili z vprašalnikom o ocenitvi tveganosti za padce in vprašalnikom o nesrečah in padcih v domačem okolju. Statistično pomembno razliko smo ugotavljali z Mann-Whitneyjevim preizkusom in
hi-kvadratom. Rezultati: Mann-Whitneyjev preizkus je pokazal, da razlike v povprečnem dojemanju tveganosti glede na starostno skupino v raziskavi niso statistično značilne (U = 269,00, p = 0,50). S testom Hi-kvadrat pa smo ugotovili, da so približno enaki deleži starostnikov do in nad 70 let enako zastopani (x^2  = 0,825, p = 0,662) pri vsakem odgovoru (nizka, srednja, visoka ocena tveganosti za padce). Razprava in zaključek: Delovni terapevti smo usposobljeni za izvajanje ocen dejavnikov tveganja in izvajanje fizičnih, okoljskih in vedenjskih intervencij, da zmanjšamo tveganje za poškodbe, izboljšamo varnost in starostnikom omogočimo, da povečajo svojo funkcijo in izpolnijo vloge, ki odražajo njihove vrednote in identitete. Z rezultati diplomskega dela smo pridobili potrditev, da je pogostost dejavnikov relativno visoka in na načelni ravni utemeljena za načrtovanje in izvajanje intervencij preprečevanja padcev starostnikov v domačem okolju.</dc:description><dc:publisher>[N. Draksler]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-02 07:46:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121262</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
