<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121258"><dc:title>Ruski begunci na Slovenskem po 1. svetovni vojni: družina Balžalorsky</dc:title><dc:creator>Mehle,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ajlec,	Kornelija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Strle,	Urška	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Fridtjof Nansen</dc:subject><dc:subject>revolucija</dc:subject><dc:subject>državljanska vojna</dc:subject><dc:subject>ruska emigracija</dc:subject><dc:subject>begunci</dc:subject><dc:subject>družina Balžalorsky.</dc:subject><dc:description>V sklopu begunskega vprašanja, ki je bilo v ospredju v času prve svetovne vojne in po njej, so največjo skupino tvorili begunci z ruskega ozemlja, ki so se zaradi prihoda boljševizma na oblast tekom državljanske vojne razselili po celem svetu. Nekaj deset tisoč jih je svoj novi dom našlo v novonastali Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, kjer so vzpostavili svoje lastne institucije, ki so skrbele za njihovo zdravje, dostojno bivanje, kulturno udejstvovanje ter versko oskrbo. Med njimi sta bila tudi Vladimir Balžalorsky ter njegova žena Vera Revjakin Balžalorsky, ki sta med odeško evakuacijo zapustila domovino ter z ladjo preko Črnega morja in nato preko Leskovca in Zemuna prispela vse do slovenskega ozemlja, do Kočevja. Diplomsko delo najprej predstavi širši kontekst ruske emigracije, nato pa se osredotoči na njuno zgodbo ter predvsem na to, kako sta se po selitvi znašla v novem okolju.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-02 07:46:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121258</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
