<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121250"><dc:title>Ormoški Petriček</dc:title><dc:creator>Plaznik,	Rebeka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ferenc,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Leto 1945</dc:subject><dc:subject>OZNA</dc:subject><dc:subject>KPS</dc:subject><dc:subject>koncentracijska taborišča</dc:subject><dc:subject>Strnišče pri Ptuju</dc:subject><dc:subject>grad Ormož</dc:subject><dc:description>Leta 1945 konec druge svetovne vojne na Slovenskem zaznamuje zmaga Narodnoosvobodilnega boja, katerega glavna sila je bila Osvobodilna fronta (OF), označena kot edini politični predstavnik na Slovenskem, ki je nadzirala in usmerjala delovanje oblastnih organov. Najmočnejša in najpomembnejša stranka v okviru OF je bila Komunistična partija Slovenije kot del Komunistične partije Jugoslavije. Tako je Komunistična partija izšla iz vojne kot vodilna politična sila z zakonodajno in izvršno oblastjo ter nadzorom nad sodišči, s katerimi je lahko prevzela novo oblast v državi. Svoj položaj je skušala zavarovati z vsemi sredstvi in tako obračunala s pravimi ali morebitnimi nasprotniki novega režima. S tem je povezano ustanavljanje koncentracijskih taborišč, med njimi tudi osrednjega za pripadnike nemške narodnosti v Strnišču pri Ptuju. Razmere v taborišču so bile neznosne, nad zaporniki pa so se stražarji fizično in psihično izživljali. Mnogi niso preživeli zaradi podhranjenosti, bolezni ali pa so bili likvidirani. Med interniranci so se znašli tudi cele družine, med njimi otroci vseh starosti, ki so bili avgusta 1945 skupaj z nekaj spremljevalkami premeščeni na grad Ormož, kjer so ostali do 22. septembra. Razmere v Ormožu so bile boljše kot v Strnišču, kar je marsikateremu otroku rešilo življenje. Kljub temu pa je na gradu primanjkovalo osnovnih potrebščin in zdrave hrane za podhranjene otroke, vladale so slabe higienske in bivalne razmere, kjer so se lahko bolezni hitro širile. 44 oseb, od tega 42 otrok, je na ormoškem gradu izgubilo življenje. Tisti, ki so preživeli, so občutili posledice te hude izkušnje celo življenje.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-02 07:45:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121250</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
